Stolna cerkev škofije Celje.
Krščanstvo v Celju sega že v rimsko dobo. Med izkopavanjem so odkrili antično krstilnico, ki je danes sestavni del nekega lokala. Med znanimi takratnimi škofi v Celeji sta Gavdencij in Johannes.
Tu je ohranjen tudi kult sv. Maksimiljana Celjskega, za katerega pa ni zgodovinsko izpričanega pričevanja. Današnjo stavbo so na kraju romanske prednice postavili okrog 
leta 1306 kot triladijsko baziliko z ravnimi lesenimi stropi in prezbiterijem. Okoli leta 1400 so ji na severni strani prizidali Marijino kapelo oz. kapelo sv. Treh kraljev. V 16. stoletju so povišali stranski ladji do višine srednje, v baroku pa je cerkev dobila še dve stranski kapeli (eno izmed njih so spet pozidali pred nekaj leti in je posvečena bl. Slomšku). Poslikava na stropu v ladji in prezbiteriju je gotska, v Marijini kapeli pa je bogato kamnoseško okrasje in dragocen kamnit kip Žalostne Matere božje iz leta 1400. Freske v njej so iz drugega desetletja 15. stoletja. Glavni oltar pri sv. Danijelu je izjemno beneško kamnoseško delo iz leta 1743. Stranski oltar sv. Frančiška je iz leta 1743 in ga je napravil baročni mojster Ferdinand Gallo. Po bogoslužni reformi so naredili lepa barvna okna po načrtih duhovnika slikarja Staneta Kregarja in manj posrečeno uredili prezbiterij po načrtih arhitekta Zazule.
Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, je bila župnija del celjskega naddekanata škofije Maribor.
Marijine božje poti v celjski škofiji
Celju kraljuje božja pot sv. Jožefa, ki so jo zgradili Celjani v 17. stoletju po zaobljubi. Mesto samo ima lepo Marijino cerkev, nedaleč stran pa je Svetina, ki ima eno najlepših Marijinih gotskih upodobitev pri nas. V neposredni bližini Celja je bazilika Matere božje v Petrovčah z »nasmejano Marijo«. V Zgornji Savinjski dolini imajo Nazarje, kjer kraljuje Loretska Mati božja, in Kokarje. Na Kozjanskem sta Kalobje in Tinsko z dvema cerkvama. Izbrano lepo je baročno svetišče Matere božje in sv. Marjete na Sladki Gori. Romarji in turisti radi obiskujejo cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju. Med starodavnimi in velikimi božjimi potmi so Svete gore ob Sotli. V Posavju pa se kot mogočna katedrala dviga bazilika Lurške Matere božje v Brestanici.