Ko se jesen nagne proti zimi, ima lahko na načrtovanje izletov bistven vpliv vreme. Morda je deževno, lahko celo zasneži ali pa veter ledeno brije. Takrat si je modro izbrati cilj, kjer ne bomo tako zelo odvisni od vremena. Kaj pravite na občudovanje rastlin in živali v varni notranjosti zgradbe? Pa ne katerekoli, niti ne živalskega vrta, ampak slovite bazilike v Ogleju.
Že od zgodnjih obdobij krščanstva vztraja ob pomembni prometni povezavi na ruševinah –Aquilei, enega največjih mest rimskega cesarstva, mogočna cerkev z ločenim zvonikom. Tu je bil sedež oglejske patriarhije, ki je odigrala v zgodovini krščanstva na Slovenskem pomembno vlogo. Njen vpliv je segal do Drave. Posebej sta znana sv. Mohor, prvi oglejski škof, in Fortunat.
V cerkvi so tudi v marmorni sarkofag vklesane podobe Kancija, Kancijana, Kancijanile, vzgojitelja Prota, v sredini pa je Jezus. 
To so bili zgodnjekrščanski mučenci, ki so jih preganjali v času cesarja Dioklecijana in usmrtili pri Gradežu. Mučence so častili po vsej oglejski patriarhiji, tako da jim je v severni Italiji in v Sloveniji do Drave posvečenih kar nekaj cerkva (Škocjan). Večinoma so v bližini voda, kar je verjetno povezano z domnevo, da so mučence utopili, čeprav drugi zapisi pričajo, da so jih usmrtili z mečem. Podobnost imen je mnogokrat vir pomot, tako na primer zamenjujejo udorno dolino Rakov Škocjan pri Uncu s Škocjanskimi jamami pri Divači. Seveda pa obema imenoma botrujeta cerkvi, posvečeni sv. Kancijanu in tovarišem.
Ko se bližamo baziliki, prečkamo rimski forum, kjer je steber s kipom rimske volkulje. Cerkveni kompleks je nekako raztresen: na levi strani je mogočni zvonik, sledi osrednja zgradba – bazilika, k njej pa je pripeta osmerokotna krstilnica. Dejstvo, da je od svetišča ločena, a vendar z njim povezana, ni naključno. Nekrščeni ljudje niso smeli vstopiti v cerkev, po krstu v krstilnici pa so v slovesnem sprevodu prvič prestopili prag svetišča. Zgovorne so tudi »arhitekturne« številke:
osmerokotnik opozarja na sveto število odrešenja (8), šesterokotni bazen za krščevanje v sredini krstilnice pa je šesterokoten – to pa je število, ki izhaja iz Jezusovega monograma: če I (Iesus) vstavimo v X (Xristos), dobimo šesterokotnik.
Prostorna bazilika je polna umetnin, gotovo pa so nekaj posebnega velike površine izjemno dobro ohranjenih mozaikov. Ob poplavah so jih namreč na debelo pokrile naplavine in s tem zaščitile pred plenilci, pa tudi pred rekonstrukcijami cerkvenih stavb. Še najbolj jih je poškodovala gradnja in nato obnova zvonika.
Na mozaikih je upodobljenih obilo motivov iz narave: različne vrste rib, ptičev, mehkužcev, domačih živali, skratka prava naravoslovna zbirka. V sodobnem jeziku bi ji lahko rekli – digitalizirana, saj so podobe sestavljene iz posameznih kamenčkov, podobno kot so digitalne fotografije sestavljene iz pik. 
Vsak od nas sestavlja sliko svojega življenja iz koščkov: doživetij, spoznanj, veselja, trpljenja … Slika ne more biti popolna, če ne znamo poiskati delčkov iz preteklosti: iz lastne, družinske in narodove. V Ogleju je obilica kamenčkov zgodovine našega krščanstva. V spoštovanju in hvaležnosti lahko samo obmolknemo, ko se vgrajujejo v našo podobo. Bolj, ko je podoba preteklosti izoblikovana, močnejša je korenina, iz katere rastemo, bolj polno živimo v sedanjosti in se veselimo v pričakovanju, ko bo v mozaik našega življenja vstavljen še zadnji kamenček in bo podoba zasijala v večnosti.
Kakšno pa je jamstvo, da je naša tako sestavljena podoba resnična in ne zgolj navidezna? Oglejski mozaiki nam z Jonovo zgodbo slikovito nakazujejo odgovor: zaupaj Bogu, sprejmi poslanstvo, ne boj se smrti, kajti tretji dan bo smrt premagana.
Dostop: Čez mejni prehod Fernetiči se zapeljemo po avtocesti proti Benetkam, na odcepu za Palmanovo pa zavijemo proti Gradežu. Na pol poti do tega morskega letovišča pa je Oglej/Aquilea.