Vsebina:
Pokrajina: Štajerska
Statistična regija: Podravska
- Prebivalci: 114.872 (1. 1. 2026, SURS)
- Površina: 148 km²
- Število naselij: 33
- Sedež: Maribor
Mestna občina Maribor je po številu prebivalcev druga največja občina v Sloveniji: 1. januarja 2026 jih je imela 114.872. Na 148 kvadratnih kilometrih obsega drugo največje slovensko mesto in 32 okoliških naselij. Maribor je gospodarsko, upravno, izobraževalno, kulturno in zdravstveno središče severovzhodne Slovenije. V njem imajo sedež Univerza v Mariboru, nadškofija, eno od štirih višjih sodišč in drugi univerzitetni klinični center v državi, od leta 2026 pa tudi ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, prvo ministrstvo s sedežem zunaj Ljubljane.
Lega in narava
Mesto leži ob Dravi, na stiku Dravske doline in Dravskega polja. Na jugu se dviga Pohorje, na zahodu Kozjak, na vzhodu pa Slovenske gorice. Severno od središča so nizki griči, med njimi Kalvarija, Piramida in Meljski hrib, posejani z vinogradi. Povprečna letna temperatura je 9 stopinj Celzija, sončnih dni je v povprečju 266 na leto, kar je ugodno za vinogradništvo z večstoletno tradicijo.
Mariborsko Pohorje je priljubljeno smučišče in izletniško območje tik ob mestu. Na smučarskem stadionu ob vznožju je dolga leta potekala tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske, Zlata lisica. Iz Maribora se začenja tudi Slovenska planinska pot, ki vodi po severnem in zahodnem delu slovenskega gorskega sveta vse do Ankarana. Za ljubitelje rastlin je zanimiv Botanični vrt Univerze v Mariboru, za sprehod v okolici pa Gorca pri Mariboru.
Zgodovina
Najstarejši sledovi poselitve v okolici Maribora segajo v pozno 5. tisočletje pred našim štetjem. Pri gradnji obvoznice v Radvanju so odkrili ostanke večje naselbine iz bakrene dobe. V rimskem času so ob vznožju Pohorja, od Ruš do Hoč, zrasle podeželske vile in kmetije.
Srednjeveški grad Marchburch na Piramidi se v listini prvič omenja 20. oktobra 1164. Ime pomeni »grad v marki«, torej v obmejni grofiji. Na ta datum se nanaša tudi praznik mestne občine. Naselje pod gradom se je razvilo vzdolž današnje Koroške ceste do Glavnega trga, kjer sta se križali poti s Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto. Mesto se je ubranilo obleganj Matije Korvina v letih 1480 in 1481 ter Turkov v letih 1532 in 1683.
V srednjem veku je bil Maribor središče judovske skupnosti v širši pokrajini. Sinagoga se v dokumentih prvič omenja 4. novembra 1354, Judje pa so morali mesto zapustiti po dekretu cesarja Maksimilijana I. leta 1496. Mariborska sinagoga je ena najstarejših ohranjenih v Evropi in od leta 2015 kulturni spomenik državnega pomena.
Pomembni dogodki
Škof Anton Martin Slomšek je 4. septembra 1859 prenesel sedež lavantinske škofije iz Šentandraža na Koroškem v Maribor. S tem je večino štajerskih Slovencev združil v eni škofiji, mesto pa je postalo pomembno cerkveno in izobraževalno središče. Istega leta je bila ustanovljena bogoslovna šola, ki velja za zametek mariborske univerze. Leta 2006 je bila škofija povišana v nadškofijo Maribor.
Ob razpadu Avstro-Ogrske je general Rudolf Maister 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo v mestu, njegovi vojaki pa so 23. novembra razorožili nemško varnostno stražo. Tako je Maribor postal del nove južnoslovanske države. Med drugo svetovno vojno je mesto močno trpelo. Že 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki v Volkmerjevem prehodu zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave, kar velja za prvo dejanje odpora na Slovenskem. Okupator je izgnal več kot 5.000 Mariborčanov, 2. oktobra 1942 pa so na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev na Slovenskem. Zavezniki so mesto bombardirali 28-krat, vojna pa je v Mariboru terjala več kot 2.600 življenj. Med osamosvojitvijo je 23. maja 1991 Jugoslovanska armada obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah, kar se spominja kot pekrski dogodki. Leta 2012 je bil Maribor evropska prestolnica kulture.
Stavbe in znamenitosti
Najbolj znan del starega mesta je Lent ob Dravi, nekdanje pristanišče, kjer je letno pristajalo do 1.100 rečnih splavov. Ob hiši na Vojašniški ulici 8 raste Stara trta, okoli 440 let stara žametovka, ki je bila leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša vinska trta na svetu. Ob reki stojijo Vodni stolp, ki je dobil današnjo podobo leta 1555, in Židovski stolp, ostanka mestnega obzidja. Na Lentu vsako poletje poteka Festival Lent, ki so ga prvič pripravili leta 1986.
Na Glavnem trgu stojita poznogotski Rotovž, zgrajen do leta 1515, in kužno znamenje. Prvotni steber so meščani postavili leta 1681 v zahvalo za konec kuge, ki je pobrala tretjino prebivalstva, leta 1743 pa so ga nadomestili z delom kiparja Jožefa Strauba. Na severovzhodnem robu starega jedra je Mariborski grad s Pokrajinskim muzejem Maribor. Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika se prvič omenja leta 1248. Prvotni romanski stavbi so pozneje dodali gotski prezbiterij, leta 1520 pa so povišali glavno ladjo. V stolnici je pokopan Slomšek, ki ga je papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil za blaženega.
Baziliko Matere usmiljenja so v grobem zgradili leta 1894, zvonika pa sta sledila leta 1895. V mestu so še SNG Maribor z dramo, opero in baletom, Lutkovno gledališče, Narodni dom in Umetnostna galerija Maribor. Vsako leto poteka Borštnikovo srečanje, najpomembnejši festival poklicnih gledališč v Sloveniji, od leta 1945 pa v mestu izhaja dnevnik Večer. Na desnem bregu Drave leži nekdanje samostojno naselje Studenci.
Znani ljudje
Poleg Slomška in Maistra sta z mestom povezana jezikoslovec Stanko Vraz, ki je ime Maribor prvič zapisal v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836, in politik Lovro Toman, čigar pesem Mar i bor iz leta 1861 je pomagala uveljaviti slovensko ime. Raketni inženir Herman Potočnik Noordung je prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Mariboru. V srednjem veku je tu deloval rabin Israel Isserlein, glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko.
Gospodarstvo in danes
Do druge svetovne vojne je bil Maribor najhitreje rastoče mesto v državi, z industrijo v Melju in na Teznem. Ob koncu osemdesetih let je imelo območje današnje občine več kot 120.000 prebivalcev. Po osamosvojitvi so propadla podjetja, ki so izgubila jugoslovanski trg, in mesto je zajela huda brezposelnost. Danes imajo v Mariboru sedež tudi Pošta Slovenije, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor in Institut informacijskih znanosti IZUM. Univerza v Mariboru, slovesno ustanovljena 19. septembra 1975, je druga največja v Sloveniji. Najuspešnejši klub je nogometni NK Maribor, ki igra na stadionu Ljudski vrt in je trikrat igral v ligi prvakov.
Naselja v občini
Bresternica, Celestrina, Dogoše, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrastje, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Maribor, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Pekre, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rošpoh – del, Ruperče, Srednje, Šober, Trčova, Vinarje, Vodole, Vrhov Dol, Za Kalvarijo, Zgornji Slemen – del, Zrkovci.
Članki o občini na kam.si
Gorca pri MariboruPot nas vodi iz Maribora ob Dravi mimo plazovitega meljskega hriba in starodavne župnijske cerkve sv. Petra …
Studenci v MariboruNa obrežju Drave, pod pobočji Slovenskih goric na eni in Pohorja na drugi strani, se razteza štajerska …
Mati milosti v MariboruMed tistimi cerkvami, ki štajerski prestolnici dajejo izjemen pečat, je božjepotna cerkev Matere milosti.
Slovenska planinska potPri slovenskih pešpoteh nikakor ne moremo mimo Slovenske planinske poti (SPP).
Nadškofija MariborNadškofija Maribor, ena od slovenskih nadškofij.
Sv. Janez Krstnik v MariboruZgodovina mariborske stolnice v Mariboru sega v drugo polovico 12. stoletja, ko se v nastajajočem mestu pod …
Botanični vrt Univerze v MariboruNa prijetnem izletu po Štajerskem koncu, smo obiskali tudi lepo urejeni botanični vrt Univerze v Mariboru, za …
MariborDrugo največje slovensko mesto, Maribor, je fascinantno staro mesto, znano po zanimivi vinski kulturi in …
Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.maribor.si
Povezava na Wikipedijo
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
