Lipa je simbol Slovencev in v svoji simboliki nastopa kot drevo življenja, zdravja, zmage, rodovitnosti ali pa kot drevo družabnosti. Pojavlja se v številnih slovenskih narodnih pesmih, kot je že ponarodela pesem:
Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
d'jal sem, da sem v raju.
Že stoletja so naši prednik zasajali lipo sredi vasi, kjer so se nato zbirali vaški starešine, da bi modrovali ob kamniti mizi in vaščani, da so se ob njej poveselili. Lipa je bila središče vaškega življenja.
Nekatere med njimi so se ohranile skozi stoletja do današnjih dni v vsej svoji lepoti. Ena takih je Najevska lipa, ki se košati v bližini Črne na Koroškem in za katero strokovnjaki menijo, da je stara okoli 700 let. Po zadnjih meritvah je obseg njenega debla 10,70 m in je drevo z največjim obsegom v Sloveniji.
Znane so še 150 let stara Kolenčeva lipa v Ljubnem ob Savi, pa Logarjeva lipa v Logarski dolini, ki je razglašena za naravni spomenik.
Ob 200 letnici praznovanja ustanovitve Ilirskih provinc, velja omeniti tudi čudovito lipo, ki raste v botaničnem vrtu Ljubljana in jo je leta 1810. zasadil Napoleonov maršal Marmont, ki je bil prvi uradni guverner Ilirskih provinc.