Doma Slovenija Veliki Slovenci Anton Melik, oče slovenske geografije

Anton Melik, oče slovenske geografije

veliki slovenci anton melik Anton Melik, oče slovenske geografijePrvega januarja je minilo 120 let odkar se je v Črni vasi na Barju rodil oče slovenske geografije Anton Melik. Študij geografije in zgodovine je leta 1916 zaključil na Dunaju, doktoriral pa je leta 1927 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V vmesnih letih je služboval kot gimnazijski profesor v Ljubljani. Po doktoratu je kmalu postal najprej docent, zatem izredni profesor in leta 1938 tudi redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. To je ostal vse do leta 1966. V letih 1946 – 1950 je bil tudi rektor ljubljanske univerze, dvakrat je bil dekan Filozofske fakultete, predstojnik inštituta in pozneje oddelka za geografijo vse do leta 1960. Že leta 1940 je postal dopisni in leta 1946 tudi redni član SAZU. Bil je tudi dopisni član SANU.
 
Bil je urednik Ljubljanskega zvona, dolgoletni predsednik Geografskega društva, urednik Geografskega vestnika, upravnik Inštituta za geografijo SAZU, ki se po njem tudi imenuje, urednik znanstvenih publikacij Inštituta, predsednik Slovenske matice (1950 – 1966), urednik Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo. V letih po vojni je opravljal tudi funkcijo poslanca in predsednika Sveta za prosveto in kulturo LRS.

Anton Melik kot raziskovalec

Melik je bil zelo angažiran raziskovalec in izredno plodovit pisec člankov in razprav. Objavil je več kot 430 del, od tega 31 knjig, okoli 120 razprav in člankov, okoli 120 ocen in prikazov, ter nad 160 enciklopedičnih člankov. Objavljati je začel že zelo zgodaj in takoj po prvi svetovni vojni je napisal več zgodovinskih in geografskih priročnikov (učbenikov, pregledov), po letu 1927 pa se je usmeril v geografsko proučevanje Slovenije in deloma tudi Jugoslavije. Posegal je skoraj na vsa področja geografije; geomorfološke raziskave zajemajo proučevanje alpskih dolin in posledic poledenitve, proučeval je podeželska naselja, kmečke domove in zemljiško razdelitev, demografske razmere, procese deagrarizacije in urbanizacije na podeželju ter opozarjal na agrarno prenaseljenost.
Ukvarjal se je s klimatogeografijo, hidrogeografijo, morfogenezo kraškega površja in regionalno geografijo (regionalizacija Slovenije in Jugoslavije). Na katerokoli področje je usmeril svojo pozornost povsod je prihajal do novih spoznanj in novih izsledkov. Vrhunec kompleksnega geografskega proučevanja predstavlja monografija o Sloveniji v štirih knjigah: Alpski svet, Štajerska, Posavska Slovenija in Slovensko Primorje. V tej monografiji je prvič po Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske podrobno obdelano celotno območje Slovenije s slovenskim zamejstvom vred.
V sintezah svojih lastnih znanstvenih dognanj je strnil spoznanja o Ljubljanskem barju oziroma "mostiščarskem" jezeru, planinah v Julijskih Alpah, kraških poljih na ozemlju Slovenije v pleistocenu in prikazal razvoj slovenskih mest v novi dobi. Med drugim je napisal tudi knjigo z naslovom Amerika in Ameriški Slovenci, kar pomeni, da so ga zanimali tudi slovenski izseljenci in izseljenstvo nasploh.
Zasnoval in utemeljeval je sodobne vidike celotnega geografskega proučevanja Slovenije. Pozornost je posvečal poznavanju naravnih , zgodovinskih, socialno-gospodarskih in razvojnih dominant slovenske pokrajine. Bil je pobudnik in usmerjevalec moderne slovenske geografske znanosti, vodilni slovenski in med najvidnejšimi jugoslovanskimi geografi ter priznan javni in kulturni delavec.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Objave iz iste kategorije: