Domov arrow Novice arrow Slovenske pešpoti arrow Učna pot Samostanski hrib
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Učna pot Samostanski hrib

Natisni E-pošta

Ob sotočju rek Savinje in Drete
Kraj zaznamovan s tekom zgodovine
Grad Vrbovec, ki se dviga desno od sotočja rek Savinje in Drete ter frančiškanski samostan z župnijsko cerkvijo Marije Nazaret, ki stojita na apneniškem griču Gradišču (Samostanski hrib), dajeta izrazito podobo Zgornji Savinjski dolini. Pogled na Nazarje, kot se nam nudi z vrha Samostanskega hriba, je v veliki meri oblikovala  druga polovica 20. stoletja. Povezanost vseh treh nazarskih znamenitosti se kaže na naravoslovno kulturni poti Samostanski hrib. Približno poldrug kilometer dolgo krožno pot, označena je s smernimi tablicami, bomo pričeli pred gradom Vrbovec. Po njej se večje skupine lahko sprehodijo v spremstvu gozdarjev. Na osmih vsebinskih točkah bomo pobliže spoznali tudi pomen gozda. Učna pot Samostanski hrib se namreč uvršča med 100 slovenskih gozdnih učnih poti v Sloveniji, namenjenih izobraževanju ljudi o gozdu in naravi. Tale posrečeno zaokrožuje sožitje človeka in narave.

Mizarsko orodje v Muzeju Vrbovec
Odstiranje naravoslovne in kulturne dediščine

Vsa barvitost Zgornje Savinjske doline, pokrajine ob zgornjem toku Savinje in ob Dreti, od soteske pri Letušu do Kamniško-Savinjskih Alp, bo verjetno ostala najbolje zapisana le v srcih domačinov. Kot nobene slovenske pokrajine, se tudi te ne da »prebrati« samo ob hitrem koraku. Treba ji je tudi prisluhniti. Tako kot številni gradovi na Slovenskem, je tudi grad Vrbovec spreminjal svojo zunanjo in notranjo podobo ter lastnike. Omenjen je leta 1248 kot castrum Altemburch. V slovenskem jeziku se je ohranilo ime Vrbovec, ki naj bi ga dobil po tem, da je stal sredi vrbove gmajne. Leta 1615 ga je kupil ljubljanski škof Tomaž Hren (*13. november 1560, Ljubljana – †10. 2. 1630, Gornji Grad), in vse do konca druge svetovne vojne je ostal v cerkveni lasti. Danes je v njem Muzej gozdarstva in lesarstva, tistih dveh panog, ki sta Zgornji Savinjski dolini vtisnili značilen pečat. Po ogledu muzejske zbirke nas bo pot popeljala čez Dreto na Samostanski hrib. Sprva bo sledila vijugasto speljanim stopnicam mimo starih božjepotnih kapel iz
Župnijska cerkev Marije Nazaret
leta 1747. Smerna tablica nam bo kmalu pokazala nekoliko bolj položno pot, kjer bomo spoznali nekaj zelo pomembnega – varovalno vlogo gozda. Po prehodu iz gozda na travnik bomo s pogledom objeli Zadrečko dolino. Pred nami pa se bo že razkril frančiškanski samostan z božjepotno cerkvijo Marije Nazaret, ki kraljuje nad krajem. Na hrib je rad zahajal tudi škof Hren, ki je tu postavil loretsko kapelico. Po njegovi smrti so skrb za nov romarski kraj prevzeli frančiškani iz Bosne, ki so semkaj pribežali pred Turki. Najprej so sezidali samostan nato pa še cerkev. Loretska kapelica pa je ostala znotraj cerkve vse do današnjih dni. Po ogledu samostanske knjižnice in cerkve bomo v smeri urinega kazalca s korakom še objeli Samostanski hrib in že smo na izhodišču poti.

V čas starih načinov življenja

Samostanski vrt
Muzej Vrbovec nas bo popeljal v ne tako daljno preteklost: v čas, ko si je tukajšnji človek z njemu lastno iznajdljivostjo izoblikoval nemalokrat težak način preživetja, ki sta mu ga omogočila gozd in pridne roke. To ne bo kar tako utonilo v pozabo, saj je za seboj pustilo dragoceno etnološko dediščino. Pred nami zaživijo podobe spretnih gozdnih delavcev – »olcarjev«, ki so za sečnjo lesa vse do polovice 20. stol. uporabljali samo sekire in ročne žage. Iz težko dostopnega sveta so les v dolino spravljali po rižah oz. drčah, ki so veljale za pravo mojstrovino. Med delom v gozdu so delavci bivali v skromnih zavetiščih. V muzeju sta prikazani »pošta« – zasilna streha nad glavo in »skorjevka«, kjer je bilo ležišče postlano le s smrečjem. Ko je bil les spravljen v dolino, se je začelo njegovo plavljenje po Savinji in Dreti ter njunih pritokih do Nazarij in včasih celo do Letuša. Posebnega pomena je bilo splavarjenje – flosarstvo, ki ga je spodbudila trgovina z lesom.

Zakladi slovenske kulturne dediščine

Samostanska knjižnica
Za vrati frančiškanskega samostana nas bo sprejela samostanska knjižnica, ki je bila med 2. svetovno vojno precej poškodovana. Njeni začetki segajo v leto 1752, ko je duhovnik (komisar) Ludvik Umek iz Gornjega Gradu podaril svoje knjige samostanu. Danes je knjižnica prenovljena in od leta 1996 odprta za javnost. V njej pa so se skozi stoletja knjižne police dopolnjevale največ s knjigami verske vsebine. Bogate pa so tudi zbirke z zgodovinsko, zemljepisno, medicinsko in pravno tematiko ter slovarji in leksikoni. Med knjigami najpomembnejše mesto zavzemajo številne biblije, izdaje Svetega pisma. Tu si lahko ogledamo Dalmatinovo biblijo iz leta 1584 ter Trubarjev prevod evangelijev iz leta 1557. Knjižnica hrani tudi rokopise na ovčjih kožah iz 11. in 12. stoletja.

Iz popotne bisage

• Nedeljska sv. maša je v župnijski cerkvi Marije Nazaret ob 7h in 10h. Informacije: Frančiškanski samostan Nazarje, Samostanska pot 50, 3331 Nazarje, tel. 03/583-19-93.
• Informacije o poti in možnosti vodenja: ZGS, Območna enota Nazarje, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje, tel. 03/839-37-70.
• Muzej Vrbovec, Savinjska c. 4, 3331 Nazarje, tel. 03/839-16-13. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, med 9.00 in 17.00 uro. V obdobju december-februar je muzej zaprt.
• Spletne strani: http://www.muzej-vrbovec.si
• Primerno za družine.
• Izletniška karta: Zgornja Savinjska dolina, 1 : 50.000
• Muzejske zbirke Zgornje Savinjske doline. Nazarje: Muzej Vrbovec, 2004.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Kamniško Savinjske alpe  Nazarje  pešpot  Štajerska 
Komentarjev
Dodaj novIšči
primož   | 87.119.152.xxx | 2007-11-06 12:14:57
ful dobr kva pa splavarjenje-flosarstvo
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008