Steklasova pohodna pot se imenuje po profesorju Ivanu Steklasi, ki je v začetku prejšnjega stoletja natančno popisal Zgodovino župnije Šentrupert na Dolenjskem. Speljana je po valovitem robu Mirnske doline severovzhodno od Trebnjega, kjer si roko podajajo majhne vasi in raztresene domačije, slikovite cerkve in s soncem obsijani vinogradi, barviti gozdovi, njive in travniki. Pot se začenja in končuje v Šentrupertu – kraju, ki mu dajeta poseben pečat mogočna župnijska cerkev sv. Ruperta in skromen grob mučenca Lojzeta Grozdeta.
Vesela Gora
S trga v središču naselja se ob cerkvi spustimo do bližnje ulice, ki nas hitro pripelje do polja. S hišami za hrbtom nadaljujemo mimo golih njiv, preskočimo potok, gremo mimo hribčka s kapelo žalostne Matere božje in postajami križevega pota ter se skozi gozdiček povzpnemo na Veselo Goro. V vasi, ki je bila do leta 1993 sestavni del bližnjega Brinja, najprej opazimo Barbovo graščino iz leta 1768. Toda ob njej se zadržimo le kratek čas, saj nas vleče k znameniti božjepotni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, ki spada med najlepše na Slovenskem. Temeljni kamen zanjo je leta 1723 vgradil novomeški prošt Jurij Frančišek Ksaverij Marotti, dokončana pa je bila dvanajst let pozneje. Majhna cerkev, ki nas z igrivo podobo navdušuje za veselje, ima tudi lepo notranjščino; v njej so med drugim slike Fortunata Berganta in Valentina Metzingerja, freske pa so delo Antona Tuška iz Škofje Loke.
Z Vesele Gore nadaljujemo do križišča nad gradom Škrljevo, ki se prvič omenja že davnega leta 1044, ko ga je sv. Ema Krška podarila benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem. Tam krenemo navzdol v plitvo dolinico, se po gozdni stezi vzpnemo v breg in se znova prepustimo asfaltu, ki nas popelje na vinorodno gorico Apnenik. Med hišami, ki pogledujejo proti Veseli Gori in Šentrupertu, počivajo vinogradi s skrivenčenimi trsi, napol posušenimi listi in zrelimi grozdnimi jagodami, na katere lakomno prežijo ptice. Ko se na drugi strani spustimo do zaselka Koromandija, zavijemo na gozdno stezo. Vse je mirno, le barvito listje se komaj opazno premika v ritmu hladnih sap, po vejah pa živahno poskakuje stržek s prifrknjenim repom. Ko
se svet odpre, stopimo znova na cesto, ki nas v loku pripelje do cerkve sv. Barbare nad vasjo Okrog. Ob jasnem vremenu se lahko pri njej naužijemo lepega razgleda, ki sega menda vse tja do Triglava. Mi zaradi megličastega ozračja nimamo te sreče, vendar si kljub temu privoščimo dolg počitek v zavetju starodavnih zidov. Cerkev sv. Barbare, ki stoji na 523 metrov visokem hribu, je bila pozidana že pred kakšnimi 800 leti. Danes stoji na planem, v starih časih pa je imela tudi obzidje in pokopališče. Pri lesenem kažipotu za cerkvijo zavijemo čez travnik navzdol v gozd. Pot, ki se hitro razširi in položi, nas čez približno dvajset minut pripelje v naselje Zadraga, kjer se po sončnih pobočjih znova razprostirajo vinogradi. Za ovinkom zapustimo asfaltno cesto in nadaljujemo spust v dolino potoka Bistrica, kjer je naslednja kontrolna točka z vpisno knjigo. Kraj je primeren tudi za razmislek: če smo preveč utrujeni, lahko tod brez težav prekinemo pohod po Steklasovi poti in se po cesti vrnemo do poldrugi kilometer oddaljenega Šentruperta.
Iz doline nas označena pot popelje do vasi Hom, ki jo sestavljajo številni zaselki, raztreseni po okoliškem gričevju. Za prvimi hišami sledimo kolovozu, ki je mestoma posut z odprtimi ježicami, nato pa se ob robu vinograda in skozi gozd povzpnemo v Nebesa. Tu smo 602 metra visoko in – kot se za ime zaselka spodobi – na najvišji točki Steklasove poti. Od izletniške kmetije nadaljujemo po cesti, ki se spušča proti jugovzhodu, se nenadoma obrne, obide grapo in počasi vzpne do zaselka Viher. Ker postaja nebo čedalje temnejše, pred nami pa je še skoraj četrtina poti, zdrvimo mimo cerkve Sv.Duha, ki spokojno počiva na bližnjem hribčku. Pod vasjo Hrastno zavijemo znova v gozd. Steza se kmalu obrne in spusti do potoka, čez katerega je položena trdna brv. Na drugi strani krenemo navkreber, prečkamo makadam in nadaljujemo do asfaltne ceste, ki nas pripelje nazaj v Šentrupert.
OSNOVNI PODATKI Izhodišče: Šentrupert na Dolenjskem Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko poti: približno 320 m Dolžina: 22 kilometrov (hoje je za približno 6 ur) Opis poti in težavnost: Pot je krožna in razmeroma dolga, vendar jo lahko po potrebi skrajšamo in se prej vrnemo na izhodišče. Hodimo po cestah in gozdnih poteh, ki so označene s planinskimi markacijami in lesenimi kažipoti. Ob poti je šest kontrolnih točk z vpisnimi knjigami in žigi. Zemljevid: Atlas Slovenije
Novice 
