Pri slovenskih pešpoteh nikakor ne moremo mimo Slovenske planinske poti (SPP). V Sloveniji je več kot petdeset različnih planinskih transverzal, ki potekajo po visokogorskem svetu, sredogorju in gričevju. Po njih hoja traja lahko samo nekaj ur, pa tudi nekaj tednov. Najvidnejše mesto med njimi pa gotovo zaseda SPP od Maribora do Ankarana, ki je leta 2003 praznovala 50-letnico. Jubilejno leto pa je praznovala tudi Slovenska planinska organizacija, ki je po 110 letih delovanja s svojimi člani ena od najmočnejših v Evropi. Oba jubileja še vedno govorita, da smo Slovenci ljubitelji planinstva, gorništva, pohodništva, alpinizma in plezanja.
»Ena sama markirana pot«
SPP se je vse do leta 1991 imenovala Slovenska planinska transverzala
(SPT) št. 1 od Maribora do Kopra. Prof. Ivan Šumljak (1899-1984),
starosta mariborskih planincev, publicist, predavatelj in 20 let
načelnik markacijskega odseka PD Maribor-Matica je že leta 1950
Planinski zvezi Slovenije (PZS) poslal pisni predlog za planinsko pot.
Pri svojem markacijskem delu se mu je porodila zamisel: »Kaj, če bi vse
te kraje zvezali z eno samo markirano potjo, ki bi šla kar dalje, prek
vsega slovenskega ozemlja, spet nazaj do Maribora!« Tako smo prvi v
Evropi dobili edinstveno transverzalno pot. Leta 1953 se je začela pot
prek slovenskih gora, ki odkriva ne samo njene lepote, temveč planinca
popelje vse od panonskih nižin prek planot in gričev do slovenske
obale. Vsakdo lahko najde nekaj zase.
Razširjena Slovenska planinska pot (RSPP)
SPT št. 1. je PZS leta 1966 delno dopolnila idejo prof. Šumljaka. Z
željo, da bi planinci spoznali vso Slovenijo, so določili vrhove in
druge pomembne točke po vsej Sloveniji. RSPP dopolnjuje Slovensko
planinsko pot od Maribora do Ankarana. Točke so razporejene po vsej
Sloveniji in pomenijo vsaka zase samostojni cilj. S prehojeno SPP in
RSPP tako pohodnik lahko spozna vse različnosti slovenskih pokrajin od
Prekmurja do morja, od Gorjancev do najvišjih vrhov Julijskih Alp in od
obmejnega Kozjaka do Krasa.
Bogate razsežnosti Slovenske planinske poti
Jože Dobnik je opise SPP strnil v deset poglavij. Že sami naslovi (Iz
Maribora čez Pohorje do Slovenj Gradca, Po gorah med Mislinjo in
Savinjo, Po Kamniških in Savinjskih Alpah, Po Karavankah, Iz Mojstrane
na Triglav in do Vršiča, Z Vršiča na Jalovec in Trento, Po Julijcih med
Sočo in Bačo, Čez Cerkljansko in Idrijsko hribovje, Skozi Trnovski gozd
in čez Nanos v Razdrto, Od Razdrtega prek Krasa do morja), slikovito
govorijo o tem, da nas bo pot vodila ne samo na skalne vrhove, temveč
se bomo na njej srečali tudi z bogato zgodovino slovenskega človeka, ki
se izraža skorajda v vseh oblikah. Stopili bomo na najvišje vrhove, se
ustavili v številnih planinskih postojankah, naužili čudovitih
razgledov, odkrili gorska jezera in redko planinsko cvetje.
Izhodišče, cilj in primernost poti
Slovensko planinsko pot lahko začnemo ali končamo v Mariboru, Ankaranu,
ali kjerkoli drugje. Pot časovno ni omejena. SPP je označena s
Knafelčevimi markacijami (bela pika, obdana z rdečim krogom in arabsko
številko »1«). Speljana je po poteh, ki so razvrščene v tri skupine:
lahke, zahtevne in zelo zahtevne poti.
Poti na vrhove in do planinskih postojank Razširjene slovenske
planinske poti so ustaljene planinske poti, označene s Knafelčevimi
markacijami brez posebnih ali dodatnih znakov. Tudi to pot, ki ni
časovno omejena, lahko začnemo in končamo kjerkoli.
S planinskimi vodniki na pot
Pri obeh poteh bosta več kot dobrodošla vodnika, ki sta izšla pri
Planinski zvezi Slovenije, avtorja Jožeta Dobnika Slovenska planinska
pot (1998) in Razširjena slovenska planinska pot (1993). V prvem je
zgoščeno opisana vsa pot od Maribora do Ankarana, gorstva, vrhovi,
kraji ter planinske in druge postojanke, kjer hranijo kontrolne žige.
Navedene so zanimivosti, razgledi in najprimernejši pristopi do
postojank in na vrhove. Omeniti pa velja tudi pregledne karte z vrisano
SPP ter karto z označenimi točkami Razširjene slovenske planinske poti.
Tudi drugi vodnik zvesto sledi prvemu. Vsekakor pa velja s seboj vzeti
planinske zemljevide, kjer so poleg SPP vrisane tudi druge planinske
poti, ki pripeljejo do planinskih postojank in na vrhove, kjer dobimo
žige. Pozabiti pa ne smemo tudi na Dnevnik s slovenske planinske poti,
v katerem je prostor za kontrolne žige SPP in RSPP.
Novice 
