Domov arrow Novice arrow Slovenske pešpoti arrow Rilkejeva pot
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Rilkejeva pot

Natisni E-pošta

Pogled na Devinske stene in grad iz Sesljanskega zaliva
Pogled na Devinske stene in grad iz Sesljanskega zaliva

Med Sesljanom in Devinom

Tokratno pom bomo začeli na italijanski strani Tržaškega zaliva iz  Devina (Duino) in Sesljana (Sistiana). Kraja povezuje pot po skalnem robu nad morjem.  Nad njima pa pokrajini, prežeti s številnimi legendami, vladata Devinski grad in ruševine starega gradu. V letu 2007 je preteklo dvajset let, odkar so po kraškem robu prepadnih Devinskih sten speljali pešpot. Ime ji je dal avstrijski pesnik  Rainer Maria Rilke (*4. 12. 1875, Praga – †29. 12. 1926, Val-Mont), ki je bil v letih 1910/11 gost na Devinskem gradu. Dva kilometra dolga pešpot poteka po enkratnem naravnem okolju, kjer se stikata mediteranska flora in flora Srednje Evrope.
Kjer se Kras združi z morjem
Kjer se Kras združi z morjem
Na devinsko ostenje pa ni zahajal samo Rilke, čar tržaške obale s Sesljanskim zalivom je navdihovala ne samo njega, ampak tudi slovenske pesnike. Nemara so se po isti poti kot Rilke sprehajali tudi Simon Gregorčič, Igo Gruden in Anton Aškerc. Tu je svoj prostor našla tudi Lepa Vida iz Prešernove balade.

»Samoten stopa navzgor, v gorovje prabolečine. / In niti korak ne odmeva iz brezglasne usode« (Rilke, Deseta elegija).

Pogled proti Tržaškemu zalivu
Pogled proti Tržaškemu zalivu
Rilkejeva pot se začne ob odcepu prometnice Devin-Sesljan proti Sesljanskem zalivu.
Korak pa lahko zastavimo že prej, oziroma pot prehodimo v nasprotni smeri. Na križišču nad sesljansko Marino na urejenem parkirišču pustimo vozilo in krenemo na pot po robu 150 do 200 metrov visokih apnenčastih sten. Tu bomo stopili v naravni deželni rezervat Devinske stene, ki zajema strme apnenčaste stene, ozek pas kraške planote in še ozek pas morja. Ves čas bomo imeli pred očmi Devinski grad, uzrli pa bomo tudi pečino z razvalinami starega gradu. Devinski grad je bil eden izmed številnih krajev, ki jih je obiskoval vodilni lirik evropske poezije 20. stoletja. Rilke je prvič obiskal Devin aprila 1910, potem ko se je
Čustveni razgledi
Čustveni razgledi
decembra 1909 v Parizu seznanil s kneginjo Marie Von Thurn und Taxis Hohennlohe, ki ga je povabila na svoj družinski grad v Devinu. Zdi se, da je pesnik ob svojem drugem nekoliko daljšem obisku leta 1911 premagal ustvarjalno krizo in začel pisati znane Devinske elegije. Ciklus Devinskih elegij, ki predstavljajo enega Rilkejevih temeljnih del, je pesnik dokončal šele leta 1922. Pesnik je rad pripovedoval, da je začetne verze prve elegije nenadoma »zaslišal« med bučanjem burje, ko je stal na skalah v bližini Devinskega gradu. Na Rilkejevi poti se bomo lahko ustavili na dobro zavarovanih razglediščih. Ob lepem vremenu se bo pred nami na široko odprl pogled po vsem Tržaškem zalivu in na vso slovensko obalo do Pirana in Savudrije. Po ogledu notranjosti gradu se lahko napotimo naprej proti Štivanu (S. Giovanni del Timavo), manjšemu naselju ob robu matičnega Krasa in slovenskega etničnega ozemlja, kjer v bližini cerkve sv. Ivana pride na površje reka Timava; dejansko je to (Notranjska) Reka, ki izvira blizu Ilirske Bistrice in ponikne v Škocjanske jame.

Dvorišče z obrambnim stolpom
Dvorišče z obrambnim stolpom
Navdih za vse čase

Devin bomo na izletniški karti našli med južnim pobočjem Grmade (Monte Ermada) in obalo Jadranskega morja. Slikovite Devinske stene z novim gradom in ruševinami starega gradu še vedno navdihujejo številne obiskovalce in ustvarjalce. Rilkejeva pot nikoli ne sameva. Na njej vedno srečujemo popotnike, iskalce lepot. V bližini vhoda v grad, ob grajskem obzidju, stoji cerkev Sv. Duha iz leta 1591. Najlepši pogled na razvaline starega gradu na skalnem pomolu, ki se zajeda globoko v morje, bomo uzrli z grajskih oken novega gradu.
Lotosovo jezerce z vodometom
Lotosovo jezerce z vodometom
Razvaline starega devinskega gradu segajo v leta ok. 1100. Že v srednjem veku so sredi močno utrjene pečine sezidali nov, gornji grad z mogočnim obrambnim stolpom, ki ga je tek stoletij dodobra spremenil. Od konca 19. st. je grad v lasti dunajskih knezov  Torre e Tasso-Thurn und Taxis, ki so del gradu odprli za javnost. V njem je urejen muzej umetnin in dragocenosti iz preteklih časov. Eno od današnjih podob gradu lahko ujamemo v  zrcalni podobi v Lotosovem jezercu, v bližnjem parku. Kako se vije Rilkejeva pot pa bomo uzrli, če se bomo povzpeli na razgledni stolp.

Ruševine starega gradu
Ruševine starega gradu
Bela dama

Ob vznožju ruševin starega gradu opazimo Belo damo, belo skalo, s katero je povezana legenda o graščakinji Esterini da Portole, ki jo je ljubosumni mož pahnil skozi okno v morje. Padla je na bele skale in tudi sama okamenela. Njen duh pa se vsako noč vrača v grad, v sobo ljubljene hčerkice – ob zori pa se vrne v skalo. To je  ena izmed številnih legend, ki so povezane z obema devinskima gradovoma. Z njo lahko začnemo ali pa končamo vabilo na Rilkejevo pot. Njena kratkost ni merilo za njeno doživljajsko razsežnost. Če hočemo resnično spoznati njen utrip, bo kratek zimski dan še komajda dovolj. Še bolje pa bo, če se bomo sem še kdaj vrnili, tako kot Bela dama.

Iz popotne bisage

• Nedeljske sv. maše se lahko udeležite na Repentabru ob 10.30. Informacije: Župnija Repentabor (Monrupino), Col 2, 34016 Opčine, tel. 0039/040-327-118.
• V zimskih mesecih (december, januar in februar) je Devinski grad za obiskovalce odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9.30 do 16.00, tel. 0039/040-208-120.
• Spletne strani: http://www.castellodiduino.it, http://www.triesteturismo.net/slo/sprehod in http://www.comune.duino-aurisina.ts.it/
• Primerno za družine. Del poti je urejen tudi za težje gibljive.
• Izletniška karta: Primorje in Kras, 1 : 50.000 (2006)
• Giulia Schiberna. Devinski grad (vodnik). Trieste: Fenice, 2004.


Nepogrešljivi ruj
Nepogrešljivi ruj
Ob izviru reke Timave
Ob izviru reke Timave
Večerni pozdrav v Sesljanskem zalivu
Večerni pozdrav v Sesljanskem zalivu

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Italija  pešpot 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
www.ojaivalleynews.com testosterone and trenbolone cycle learn more here this website stanozolol side effects for men trenbolone enanthate cycle
stanozolol tablets 10mg check these guys out
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008