Sveta Gora – Marijino Celje – Stara Gora (Castelmonte)
V želji, da bi obudilo nekdanje romanje, ki so bila zlasti v prvih desetletjih po vojni bolj ali manj onemogočena, je v zadnjih letih pri nas ponovno zaživela vrsta romarskih poti. Med slovenskimi božjimi potmi je Sveta Gora pri Gorici ena pomembnejših ter glavna božja pot v koprski škofiji. Za svojo pa jo imajo tudi sosednji furlanski in italijanski romarji. Zaradi svoje zgodovine in lege ob meji med dvema narodoma je kot podoba in živ spomin na vrednote miru in bratstva izredno pomembna.
Sončni zahod na Stari gori – Castelmonte
Tudi dandanes, ko se je oblika romanj močno spremenila, mnogi romajo na
Sveto Goro peš. Nad slikovito Soško dolino na severu in rodovitno
Goriško ravnino na jugu se Sveta Gora (681 m) strmo dviga nad strugo
Soče. Ime Skalnica, kot so nekoč poimenovali hrib, pove, da je bil to
nekoč kamnit hrib. Ko je na vrhu zrasla cerkev, je Skalnica postala
Sveta Gora. Nanjo so si skozi stoletja ljudje utirali številne poti.
Tisti iz Furlanije, Goriške, Trsta in Istre, Kranjske in Koroške so se
ponavadi zbirali v Solkanu, od koder je na Sveto Goro mimo prelaza
Prevala, vodila najlažja in najobičajnejša pot. Danes si romarji
izbirajo stranske stezice in ne glavno cesto. Iz vse Primorske, od
Trsta do Tolmina, pa so romarji obiskovali tudi božjepotno cerkev
Marijino Celje nad Kanalom, nad katerim se na desnem bregu Soče dviga
gorski hrbet Kanalski Kolovrat, naravna vez med Slovenci v Brdih in
Benečiji. Od tod se nam bo pogled odprl na Sveto Goro na obrobju
Banjške planote ter Staro Goro (Castelmonte) nad Čedadom, kamor so
nekdaj romali ne samo Beneški Slovenci, temveč tudi romarji iz vse
Furlanije – Julijske krajine, Goriške, pa tudi Istre, Kranjske in
Štajerske. Vsa tri svetišča so s povezovalno potjo povezana v edinstven
trikotnik treh Marijinih domov.
Po starodavni romarski poti
Znamenita romarska bazilika iz Solkana
V sodelovanju z Evropsko unijo so Mestna občina Nova Gorica, Občina
Kanal ob Soči ter Občina Prapetno (Prepotto) v sosednji Italiji leta
2002 pripravile projekt »Povezovalna pot treh svetišč«. Z njim so
želeli povezati tri Marijina svetišča, ki že dolga stoletja združujejo
romarje z obeh strani meje. Pot, ki je označena z usmerjevalnimi
tablami, informacijskimi tablami z opisi posameznih znamenitosti, nam
bo razkrila slikovitost pokrajine, krajev in ljudi. Obiščemo jo lahko v
enem dnevu z avtobusom ali avtom. Lahko pa se na njo odpravimo kot
pravi romarji, torej peš. Dobrodošla bo izletniška karta. Enosmerno ok.
30 km dolgo pot, ki je srednje zahtevna, lahko prehodimo v dveh dneh.
Če se bomo pridružili romarjem pri čezmejnem društvu M.O.S.T., bomo
pot pričeli v Beneški Sloveniji, v Furlaniji Julijski krajini. Le
slabih 8 km od Čedada je strnjeno naselje Stara Gora, nad katerim je
eno najznamenitejših Marijinih svetišč v Furlaniji in glavna Marijina
božja pot Beneških Slovencev. Sedanja cerkev in zvonik stojita na mestu
stare cerkve, ki sta ju uničila strela in požar l. 1469. Srce svetišča
je Marijin kip, ki ga imenujejo »Živa Marija« in »Lepa Marija«.
Sredi divjine srednjega toka Idrije
Stara Gora, kjer se srečata slovenski in furlanski svet
Našo romarsko pot bodo bogatili tudi pogledi v dolino hudourniške
rečice Idrije, ob njenem levem bregu leži zaselek Britof z nekaj hišami
ter cerkvijo sv. Kancijana, ki na zunaj deluje prav preprosto. Ostrmeli
bomo nad njeno bogato notranjosto. Presenetila nas bosta gotski
prezbiterij z velikim zlatim oltarjem ter gotski krilni oltar. Z njimi
se cerkev sv. Kancijana uvršča med odličnejše umetnostne spomenike pri
nas. Nekoliko strmejša pot nas bo prvi dan pripeljala do Liga in cerkve
Marijino Celje, kjer je prvotno na mestu sedanje stala gotska cerkvica
sv. Zenona, kamor so prihajali številni romarji. Leta 1761 so v cerkev
prenesli kopijo Marijinega kipa iz svetišča Mariazell na avstrijskem
Štajerskem, zato je svetišče dobilo ime Maria Cel – Marijino Celje. V
času največjega razcveta božjepotništva je cerkvica postala premajhna,
zato so leta 1774 zgradili novo.
»… odprt pogled na vse štiri vetrove našega sveta: … (Ivan Pregelj)
Čas za prijateljski pogovor
… na Tolmince, Čepovance in Trnovce, na Brda in Vrhovlje, na Pevmo in
Sovodnje, na Kras do Železnih vrat, do Štjaka in Tabra, na Vipavsko
dolino mimo Čavna do Hrušice in še do morja in Benetk …« Tudi to je
Sveta Gora. Za vse tiste, ki želijo za kratko odložiti vsakdanje skrbi
in začutiti verske, božje in človeške korenine. In zdi se, kot da se v
letih od 1539, ko je pastirica Urška Ferligoj iz Grgarja zaslišala
glas: »Povej ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me prosi milosti,« do
danes ni nič spremenilo. Pred milostno podobo svetogorske Kraljice, ki
jo je ob posvetitvi cerkve na Sveti Gori 12. oktobra 1544, poklonil
oglejski patriarh Marino Grimani, se še vedno množično zgrinjajo
romarji.
Iz popotne bisage
Veliki zlati oltar v cerkvi sv. Kancijana v Britofu
• Nedeljske svete maše na Sveti Gori so ob 8h, 10h, 11.30h in 16h.
Informacije: Frančiškanski samostan Sveta Gora, Bazilika Marijinega
Vnebovzetja, Sveta Gora 2, 5250 Solkan, tel.: 05/330-40-20.
• Spletne strani: http://franciskani.rkc.si/
• Nedeljske svete maše v Ligu-Marijino Celje se lahko udeležite ob 11h.
Informacije: Župnija Ročinj, Trg svobode 4, 5213 Kanal, tel.:
05/309-64-07.
• Nedeljske svete maše na Stari Gori so ob 8h, 9h, 10h, 11.30h, 16h,
17h, 18h. Informacije: Santuario Beata Vergine, 33040 Castelmonte (UD),
tel.: 0039/0432-73-1094-701267.
• Spletne strani: http://santuariocastelmonte.it
• Organizirano peš romanje po Povezovalni poti treh svetišč pripravlja čezmejno Društvo M.O.S.T.
• Druge informacije: Turistično informacijski center Kanal, Pionirska 2, 5213 Kanal, tel.: 05/398-12-13.
• Spletne strani: http://www.tic-kanal.si
• Zemljevid: Sveta Gora, Marijino Celje, Stara Gora : povezovalna pot
treh svetišč 1 : 50.000 (Kanal ob Soči : Občina, Nova Gorica : Mestna
občina, 2002).
• Slavko Jereb, Branko Melink. Tri Marijine božje poti: smerniki v
prostoru in času: Sveta Gora, Marijino Celje, Stara Gora/Castelmonte.
Lig: Župnija Marijino Celje, 2004.
Novice 
