Domov arrow Novice arrow Slovenske pešpoti arrow Pot Triglavske Bistrice
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Pot Triglavske Bistrice

Natisni E-pošta

Pod Triglavsko steno
Na Triglav (2864 m) vodijo številne poti, primerne za izkušene gornike, pa tudi za malo manj izkušene, ki želijo vsaj enkrat stati na našem najvišjem vrhu. Samo iz Mojstrane vodijo proti kralju naših gora tri čudovite, ledeniško preoblikovane alpske doline. Iz doline Krme je najlažji dostop, dolina Kota očara pohodnike s svojo tihoto in samoto v senci severne stene Rjavine, dolina Vrata, »najlepša dolina na svetu« (Jakob Aljaž), pa preseneča z mogočno Triglavsko severno steno, ki zapira njen sklep. Ravno po tej dolini je speljana Pot Triglavske Bistrice. Vsi se vendarle ne morejo povzpeti na Triglav. Lahko pa se skupaj znajdemo prav pod triglavsko Severno steno, eno najveličastnejših sten v Alpah (visoka 1000 m in široka 3000 m). Ob pogledu nanjo bomo nemalo presenečeni, da so pogumni gorniki tudi tod našli poti. A tokrat naj za nas raje ohrani videz nepristopnosti. Za začetek omenimo le to, da je dolino Vrat, predvsem izjemno podobo Triglava s severa, javnosti odkril farmacevt, naravoslovec in kartograf Henrik Freyer (8. 7. 1802 – 21. 8. 1866), ki se je med prvimi kot naravoslovec povzpel na Mangrt, Triglav, Stenar in druge vrhove v Julijskih Alpah.

Vrata v Triglavski narodni park


V dolini vrat
Pri opisu poti nikakor ne moremo mimo dveh vasi, ki nas pripeljeta v »Triglavsko kraljestvo«, kot je ta gorski svet poimenoval gornik in planinski pisatelj Julius Kugy (19. 7. 1858 – 5. 2. 1944). To sta Dovje in Mojstrana. Vsak ima svojo zgodovino in kmečko tradicijo; obema pa je nepozaben pečat vtisnil župnik Jakob Aljaž, ki je na Dovjem župnikoval sedemintrideset let. Pokopališče ob farni cerkvi sv. Mihaela je postalo zadnji dom tudi za premnoge ponesrečene planince s triglavskega pogorja, ki so bili med prvimi pristopniki na Triglav. Med drugimi tu počiva tudi filozof in alpinist Klement Jug (19. 11. 1898 – 11. 8. 1924). Danes je po njem poimenovan eden od stebrov (Jugov steber), ki prekrivajo Triglavsko severno steno v navpični smeri. V Mojstrano, ki leži ob vstopu v Triglavski narodni park, vodi ena od poti mimo cerkvice sv. Klemena. Po legendi je postavljena na kraju, kjer naj bi na svoji poti v Rim počivala sv. Ciril in sv. Metod. V Mojstrani si med številnimi zanimivostmi lahko ogledamo tudi Triglavsko muzejsko zbirko. Pot Triglavske Bistrice se začne Pri Rosu, nekaj deset metrov od konca vasi. Nanjo nas bo opozorila informativna tabla, po njej pa varno vodile markacije, vse do zatrepa doline Vrat.

Paleta naravnih vrednot


Slap Peričnik
Pot Triglavske Bistrice je bila urejena leta 1995, njen namen pa je predstaviti zanimive alpske gozdne ekosisteme in druge naravne vrednote, ki dajejo Vratom izrazit pečat. Številne table s strokovnimi opisi, ki so postavljene na najzanimivejših krajih ob poti, nas bodo tako opozorile na naravne zanimivosti. Med njimi na slap Peričnik, Galerije, Poldov in Turkov Rovt, ki spominjata na stoletno povezanost človeka s tukajšnjo naravo, ter na divji zatrep doline z mehko blazino Bukovlja in silnimi vršaci v špalirju pred mogočno severno steno kraljevskega Triglava.

»Porojen v zibelki sneženi, / Povit na odeji ledeni …« (Finžgar)


Med naravnimi znamenitostmi Triglavskega narodna parka bomo zaman iskali najvišji in najmogočnejši slap, zagotovo pa Peričnik sodi med najlepše. Zaradi lahkega dostopa ima številne občudovalce. Od Koče pri Peričniku smo v dobrih petnajstih minutah že pri Spodnjem Peričniku (52 m). Večina obiskovalcev se tu tudi ustavi, ker niti ne vedo, da je le deset minut višje tudi Zgornji Peričnik (16 m) – prava pomanjšava Spodnjega. Tja vodi zavarovana pot. Peričnik je občudoval tudi Jakob Aljaž, ki je naročil Franu Saleškemu Finžgarju (9. 2. 1871 – 2. 6. 1962), naj o njem napiše pesem. Aljaž jo je uglasbil in uvrstil v Slovensko pesmarico (1911). Svojevrstno podobo pa Peričnik pokaže pozimi, ko ga mraz uklene v mogočen leden steber in kopico manjših stebričev. Od tod nas bo pot vodila pod Galerijami – izvotljenimi in previsnimi konglomeratnimi stenami, ki jih je nekoč izdolbel potok Bistrica – do Aljaževega doma v Vratih (1015 m) in Aljaževe kapele sv. Cirila in sv. Metoda.

Triglavski župnik


Aljaž žal ni dočakal blagoslovitve kapele, ki jo je 29. julija 1928 opravil škof dr. Anton Bonaventura Jeglič (29. 5. 1850 – 2. 7. 1937). Vedel pa je za sklep Aljaževega kluba SPD (1925), da pozida kapelico v Vratih in s tem izvrši vsaj enega izmed številnih načrtov triglavskega župnika. Tako je Aljaž sam prosil za načrte znanega arhitekta Ivana Vurnika (1. 6. 1884 – 9. 4. 1971), ki je svojemu staremu prijatelju na ljubo načrte napravil zastonj.
Malo nad kapelo stoji velik balvan – Mali Triglav. Na deset metrov visoko skalo, naježeno s klini, se lahko tudi povzpnemo in tako za trenutek ali dva podoživimo tudi malo alpinizma. Zahtevnejše poti (Tominškova pot in pot čez Prag) pa od Aljaževega doma vodijo na Triglav. Tisti, ki vodi čez Prag, bomo deloma sledili tudi mi, do izvira Triglavske Bistrice, mimo dveh spomenikov žrtvam gora. Prvi, povečan plezalni klin z vponko, je spomin na planince, ki so padli med 2. svetovno vojno, drugi, plošča z reliefno plastiko – podobo plezalca, ki je omahnil v steni – pa je spomenik žrtvam Triglavske severne stene. Kmalu bomo prišli do razpotja, kjer pot čez Prag zavije levo čez potok Triglavska Bistrica, naravnost pa pelje na preval Luknja. Tu, v bližini slovite Triglavske severne stene, se Pot Triglavske Bistrice zaključi. Po isti poti se vrnemo na izhodišče, odkoder pa se lahko zapeljemo še v dolino rečice Radovne, ki v sebi skriva premalo poznano kulturno dediščino.

IZHODIŠČE, CILJ IN PRIMERNOST POTI


Pot Triglavske Bistrice se začne na koncu Mojstrane, Pri Rosu. Tu je parkirišče za osebna vozila. Mojstrana je oddaljena od Jesenic 10 km in od Kranjske Gore 15 km. Po poti nas vodijo informativne table Triglavskega narodnega parka, v značilni temnorjavi barvi. Pot je dolga približno deset kilometrov. Iz Mojstrane do informativne table pod Triglavsko severno steno bomo potrebovali dobre štiri ure, za nazaj pa nekoliko manj, saj lahko izpustimo ponovni ogled slapa Peričnika. Pot je srednje zahtevna, primerna v kopnih razmerah. Nekoliko večjo previdnost zahteva pot proti Spodnjemu in Zgornjemu Peričniku. S seboj vzemite zemljevid Triglavski narodni park 1 : 50 000.


ALI STE VEDELI …


- da je bila Triglavska muzejska zbirka razglašena za kulturni spomenik. Med drugim je predstavljena zgodovina slovenskega planinstva, od prvih pristopov na Triglav do začetka 2. svetovne vojne, v ožjem okolišu vzhodnih Julijskih Alp.
- da si lahko v Zgornji Radovni ogledate Pocarjevo domačijo, ki je spomeniško obnovljena in muzejsko opremljena.
- da deblo Gogalove lipe v Zgornji Radovni meri v obsegu skoraj 6,5 metra. Strokovnjaki so ji prisodili približno 500 let starosti.

Besedilo in foto: Alenka Veber

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  Kranjska Gora  pešpot 
Komentarjev
Dodaj novIšči
erik   | 212.72.116.xxx | 2007-11-15 16:27:44
ni pogojev za življenj in to me moti
Vasja   | 195.210.218.xxx | 2008-08-26 19:17:21
V planinah je potrebno imeti odprte oči. Je varno za hojo, ob tem pa imaš možnost uživati ob življenju, ki domuje v skalovju, v čudovitem razgledu na okoliške vrhove in na oddaljujočo se dolino. Tu se uživa v zvokih življenja narave! Prvič sem se povzpela z možem in prijatelji na Triglav od Aljaževega doma po Tominškovi poti. Čeprav zahtevno, neopisno lepo, življenje vidno na vsakem koraku, vsak komentar odveč!
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008