Srednjeveški grad Prem v severovzhodnem delu Brkinov
Po obrobju Brkinov in ob reki Reki na Prem
Ob 130-letnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja (*19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici – †26. april 1899, Ljubljana) se je številnim kulturnim potem po Sloveniji, poimenovanih po slovenskih književnikih, pridružila Kettejeva pot. Začrtalo jo je Društvo Kettejeva pot, z namenom predstaviti »pesnika z veselo in neomadeževano dušo«, kot je o njem zapisal prijatelj Ivan Cankar, ter nas popeljati po krajih v zaledju najvišjega nealpskega vrha v Sloveniji – Velikega Snežnika (1796 m).
Po poti nas bodo vodile smerne tablice
Če se bomo na pot podali v mesecu aprilu, bo mogoče njegov vrh še
zasnežen, medtem ko bomo na devet kilometrov dolgi enosmerni poti iz
Trnovega, kot se imenuje del mesta Ilirska Bistrica, na Prem skupaj že
začutili pomlad: »Pa zelene lističe poganja / vsaka vejica kostanja. In
poljubi jih sonce edenkrat, / pa privabi že listke zelene; / in poljubi
jih sonce drugikrat, / sredi listkov že cvetje požene, / in poljubi jih
sonce tretjikrat, / ah, že je omamilo mene.« Korak proti pesnikovemu
rojstnemu kraju bomo naravnali pred osnovno šolo Dragotina Ketteja v
Trnovem, pred katero stoji pesnikov kip. Od tod nas bodo na Prem in
nazaj varno pripeljale smerne tablice s pesnikovo podobo.
»A jaz potujem pot ti negotov …« (Kette)
Prem, s cerkvijo Sv. Helene in gradom
Današnja Ilirska Bistrica je sestavljena iz dveh starih naselij,
Bistrice in Trnovega, del katerega je Kettejeva ulica, ki nas pelje
mimo domačije, kjer je bila rojena Ana Valenčič (1853–1880), pesnikova
mati, ter stavbe, kjer je živel Janez Valenčič, Anin stric, ki je
pomagal osirotelemu Dragotinu. Kette se je že zgodaj srečal s trenutki
osamljenosti, tolažbo je znal poiskati tudi v prebujajoči se naravi,
kar je izrazil v številnih pesmih. Zato bo na poti dobrodošla knjiga
njegovih pesmi. Pot čez Zareški most nas bo po dobri uri hoje mimo
naselja Rečica pripeljala do slemenske vasice Zarečje na vzhodnem robu
Brkinov, nato pa se bo vila po 4 km dolgi ozki dolini z redkimi
domačijami vse do Novakove domačije z mlinom. Obnovljeni mlin še vedno
melje žito, v hiši si lahko ogledamo črno kuhinjo in krušno peč. Do
Prema nas loči le še pot čez polje
Novakov mlin pod vasjo Smrje ob reki Reki
in skok čez Brejščkov potok ter
obisk vasice Smrje, ki velja za najstarejše naselje na Bistriškem.
Sredi vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika iz 17. stol. z znamenitim
zvonikom iz leta 1806. Čez pol ure hoje se nam odpre čudovit pogled na
Prem: na eni vzpetini stoji župnijska cerkev sv. Helene na drugi pa
grad Prem. Vas je zaradi arhitekturnih umetnostnozgodovinskih in
etnoloških značilnosti zavarovana kot kulturni spomenik. V cerkvi sv.
Helene so freske slikarja Toneta Kralja, ki je leta 1921 poslikal
stranski niši v ladji z motivi Marijinega oznanjenja, sv. Cirila in
Metoda in drugimi motivi.
Eden od stebrov slovenske moderne
Skozi grajska vrata
V nekdanji Ljudski šoli, kjer se je Kette rodil kot tretji od petih
otrok očetu Filipu in materi Ani, je urejena Kettejeva spominska soba,
ki si jo ogledamo v spremstvu vodnika. Ko Dragotin še ni napolnil štiri
leta, se je družina preselila v Zagorje na Pivki, slabo leto kasneje
(1880) je za jetiko umrla mati Ana, leta 1891 je jetika pobrala tudi
očeta Filipa. Na prigovarjanje košanskega župnika Matije Torkarja in
trnovskega dekana Ivana Vesela se je za Dragotina zavzel materin stric
Janez Valenčič. Toda mladi Kette je v dijaških letih v Ljubljani ostal
brez stričeve podpore; leta 1895, v letu ljubljanskega potresa, so ga
celo črtali iz seznama gimnazijcev. V tem času se je največ družil s
Cankarjem, leta 1896 je stopil v javnost s pesmijo in prozo.
Kettejev doprsni kip, delo kiparja Marjana Keršiča
Sledilo je
leto srečnega življenja, ki ga je preživljal v Novem mestu, dopisovanje
s Cankarjem, Župančičem in Murnom ter matura leta 1898. Vpoklic k
vojakom v 4. stotnijo tržaškega 97. pehotnega polka mu je skalil vse
veselje; zbolel je za jetiko, se 2. aprila leta 1899 vrnil v Ljubljano
in se zatekel k prijatelju Murnu v ljubljansko Cukrarno, kjer je 26.
aprila umrl.
Srednjeveška graščina
Zunanje dvorišče z vodnjakom in stražnim stolpom
Kot vsak grad na Slovenskem, je tudi premski ovit v tančico skrivnosti.
Grajska vrata nam bodo odprla razgled v preteklost in odkrivali bomo
drobce zgodovine. Grad se prvič omenja v 13. stol. kot last viteza Uda
de Prem, fevdnika Devinskih grofov. Zgrajen je bil na starorimski
utrdbi Castra prima, ki naj bi kraju dala ime. Grad je kasneje prehajal
v roke različnih lastnikov, kot zadnji od njih se šteje Bruno Zuccolino
iz Trsta. Po drugi svetovni vojni je bil grad nacionaliziran in
prepuščen propadanju. Kljub temu pa premski grad, ki ga sestavljajo
romanski obrambni stolp s kapelo, romanski dvonadstropni palacij,
gotsko stanovanjsko poslopje ter renesančno obzidje z okroglim stolpom
ob vhodu, sodi med lepše ohranjene gradove.
Iz popotne bisage
Detajl na renesančni arkadi
• Nedeljske maše se lahko udeležite v Ilirski Bistrici: v soboto zvečer
v cerkvi sv. Jurija (zimski čas ob 17h, poletni čas ob 19h); v nedeljo:
zjutraj ob 8h v samostanu DND, ob 8.30 pri sv. Juriju, ob 10h v Harijah
(cerkev sv. Štefana, muč.), ob 10h v župnijski cerkvi sv. Petra,
večerna pri sv. Juriju (zimski čas ob 17h, poletni ob 19h).
Informacije: Župnija Ilirska Bistrica, Jurčičeva 29, 6251 Ilirska
Bistrica-Trnovo, tel. 05/714-25-20. Nedeljska maša v cerkvi sv. Helene
na Premu je ob 10h. Informacije: Župnija Prem, Prem 84, 6255 Prem, tel.
05/714-71-23.
Cerkev Sv. Helena na Premu
• Informacije o poti in možnosti vodenja: Društvo Kettejeva pot, p. p.
41, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/714-26-39 (Vojko Čeligoj).
• Za sicer nezahtevno enosmerno pot iz Trnovega na Prem bomo porabili
3-4 ure zmerne hoje, pri čemer moramo računati tudi na vrnitev na
izhodišče poti. Zato pot priporočam kot celodnevni izlet.
• Spletne strani: http://www.ilirska-bistrica.si
Planinska karta: Snežnik, 1 : 50.000 (1999)
• Dragotin Kette. Sem fantič bil mlad. Koper: Libris, 2006.
Novice 
