Most na Soči, gručasto središčno naselje, stoji na pomolu nad sotočjem rek Soče in Idrijce. S pogledom ga lahko objamemo, če se podamo na krožno gozdno učno pot na razgledno točko Soča (Belveder), s korakom pa premerimo po poti Čez Most po modrost. Po poti nas bo vodila sova, ki je v grški mitologiji sveta ptica boginje modrosti Atene. Na Mostu na Soči so namreč izkopali grško obredno skodelico (skifos) iz 5. stol. pr. Kr., okrašeno z motivom sove med oljčnima vejicama. Pot bomo začeli na Placu.
Pogled na župnijsko cerkev sv. Lucije
Tu si ogledamo informacijski terminal, prečkamo glavno cesto in se po
stopnicah odpravimo navkreber. Na prvi hiši z desne strani bomo našli
nišo s posnetkom že omenjene arheološke najdbe. Skupaj s sovo
prisluhnimo izjemno bogati pripovedi kraja, katerega sloves so v svet
ponesle ravno arheološke najdbe s prazgodovinskega grobišča na levem
bregu Idrijce, izkopane ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Informacijska tabla pri jezeru
V objemu Soče in Idrijce
Pot koristno doživimo ob pomoči izčrpnega vodnika izpod peresa Miha
Mlinarja. Preberimo ga, še preden se podamo na pot! Ko pa smo na poti,
imejmo pri sebi priročni zemljevid z vrisanimi postajami na poti, kar
dvaindvajset jih je. Na poti, ki združuje pomembne kulturne in naravne
znamenitosti Mosta na Soči in bližnje okolice, bomo lahko zgradili še
kakšen »most«, med domačini in nami, a le, če bomo stopili do njih.
Poleg sovice nas bo ves čas tiho spremljala smaragdna Soča, ki s svojim
Mostarskim jezerom dopolnjuje barvitost kraja. Preselimo se daleč v
preteklost, v obdobje srednje in pozne bronaste dobe (1300–1000 pr.
Kr.). Na Dolenjem koncu, delu naselja, so arheologi Goriškega muzeja
leta 1975 raziskali stavbo iz bronaste dobe, ki je najstarejši dokaz za
zgodnjo poselitev kraja. Ko smo v mislih preskočili dolga stoletja, smo
na
Most čez Sočo
Gorenjem koncu. Najstarejše ime kraja je In Ponte Sancti Mauri, po
svetem Mavru, zavetniku pokopališke cerkve, ki jo tudi obiščemo. Do
leta 1952 se je kraj imenoval Sv. Lucija ob Soči, po zavetnici
župnijske cerkve. Njeni notranjosti je dal pečat slikar in kipar Tone
Kralj (1900–1975), ki je poslikal in opremil mnoge primorske cerkve. V
neposredni bližini cerkve si lahko v niši ogledamo posnetek ometa iz
starejše železne dobe ter del odlomljenega rimskega posvetilnega
oltarja. In že smo pred osnovno šolo, kjer domuje krajevni arheološki
muzej, ki deluje pod okriljem Tolminskega muzeja. Po predhodni najavi
si lahko stalno
Pogled na pokopališko cerkvico sv. Mavra
arheološko razstavo z rekonstruirano stavbo iz železne
dobe (6. stol. pr. Kr.) ogledamo in še pobliže spoznamo zgodovino kraja
in arheoloških raziskav, ki tu potekajo že več kot stoletje in pol.
Temelji rimske hiše ob poti nas bodo popeljali v čas od 1.-5. stol. po
Kr., obdobje, ko so na sotočju Soče in Idrijce živeli Rimljani. Stopimo
še do cerkvice sv. Mavra. Pri odkrivanju znamenitosti smo nekako na pol
poti, zato se le usedimo na bližnjo klop in se za trenutek zazrimo na
okoliške vasi, jezero in bližnje hribe.
»Kakor v zimski noči / vihre piš, / potnik izgubljeni, / kam hitiš?« (Pregelj)
Odsev Mosta na Soči v Idrijci
Pod zahodnimi pobočji Munihovega Kuka na modrozeleno Sočo zre tudi
bronasti kip pisatelja Ivana Preglja (*27. oktober 1883, Sv. Lucija na
Mostu – †31. januar 1960, Ljubljana). Po ozki ulici se bomo spustili do
hiše, kjer je v mladosti bival Ivan Pregelj. Zgodaj osirotel deček se
je razvil v ustvarjalno in svojstveno, nekoliko samotarsko osebo, ki pa
je na svojih popotovanjih rad pomodroval s kmečkim človekom. Vlogo
matere je prevzela stara mati. S svojim pripovedniškim darom,
poznavanjem starih ljudskih pesmi in pripovedk je mlademu Ivanu odprla
pot v svet.
Pogled na jezero in tolminske-bohinjske hribe
Bil je Tolminec, pravi dedič tistih prednikov, ki so bili vajeni trdega
življenja, ujetega v strme hribe in tesne doline. Bil pa je tudi velik
pisatelj, večji, kakor ga je mogel dojeti njegov čas. Preden odhitimo
na levi breg Idrijce, se ustavimo še na trgu pod cerkvijo. Iz starih
fotografij bomo razbrali podobo kraja v 19. in 20. stol. Podobo, kot jo
piše 21. stol., pa bomo uzrli iz prostranega travnika, kjer je bilo
središče svetolucijske nekropole. Tja nas bo pripeljal kamniti most
prek reke Idrijce.
Do izvira Pod grmom
Temelji rimske hiše
A tu se naša pot še ne konča. Popeljala nas bo mimo ledine Repelc, kjer
so na njeni terasi pokopavali v starejši in mlajši železni dobi, kot
tudi v rimskem in poznorimskem času. Za hip se ustavimo še v Malem
muzeju 1. svetovne vojne, kjer so na ogled predmeti iz opreme
italijanske, avstro-ogrske in nemške vojske z območja t. i. tolminskega
mostišča. Pot ob levem bregu jezera nas bo pripeljala do izvira, kamor
so nekoč hodili prebivalci Modreja in Mosta na Soči. Tu sovica konča
svojo pripoved o bogati zibelki starodavnih kultur.
Iz popotne bisage
Rojstna hiša Ivana Preglja
• Nedeljska sv. maša je v župnijski cerkvi sv. Lucije ob 10h.
Informacije: Župnija Most na Soči, Most na Soči 14, 5216 Most na Soči,
tel. 05/381-30-12.
• Informacije o poti, vodniku, zemljevidu in možnosti vodenja:
Tolminski muzej, Mestni trg 4, 5220 Tolmin, tel. 05/381-13-60 in LTO
Sotočje, Turistično informacijski center Tolmin, Petra Skalarja 4, 5220
Tolmin, tel. 05/380-04-80.
• Spletne strani: http://www.tol-muzej.si in http://www.lto-sotocje.si
Obnovljena apnenica (frnaža)
• Primerno za družine.
• Priročni žepni zemljevid Čez Most po modrost, 2005.
• Izletniška karta: Posočje, posoške Julijske Alpe, 1 : 50.000
• Miha Mlinar, Čez most po modrost, Vodnik po kulturnozgodovinski poti
po Mostu na Soči, Izdala LTO Sotočje in Tolminski muzej, 2005.
Novice 
