Območje Slovenj Gradca z okolico in avstrijska Koroška sta prepleteni s številnimi tematskimi potmi, ki nam poleg sprostitve duha in telesa razkrivajo premalo poznano pokrajino z vso njeno bogato naravno in kulturno dediščino. Nekaj krajev, prepletenih z mnogimi literarnimi liki, ki so našli svoj prostor v slovenski književnosti, smo v naši rubriki že spoznali. Tokrat se bomo podali odkrivat svet kiparja Franca Bernekerja (*4. oktober 1874, Gradišče – †16. 5. 1932, Ljubljana).
Proti Bernekerjevi domačiji
Turistično društvo Legen je pripravilo 7.5 km dolgo krožno tematsko
pot, kamor organizirano dvakrat na leto tudi popelje pohodnike. Na
vzorno označeno pot se lahko odpravite peš tudi sami, pot je primerna
tudi za kolesarje in celo konjenike. Izhodišče poti je pred stoletno
gostilno Plesnik na Legnu, nekaj kilometrov oddaljenim iz Slovenj
Gradca. Na razgibani a ne prezahtevni poti, v zavetju pohorskih gozdov,
bomo deležni številnih panoramskih pogledov na Mislinjsko dolino ter
spoznavali svet, kjer je Berneker vase sprejemal lepoto tega lepega
konca sveta.
Osamljen in pozabljen
Pot tudi za konjenike
Kolikokrat hitimo mimo številnih spomenikov in se ne zmenimo zanje.
Tako me je pot vodila mimo spomenika utemeljitelju slovenskega
knjižnega jezika Primoža Trubarja, ki stoji na obrobju parka Tivoli
nasproti Moderne galerije v Ljubljani. Upodobljen je kot pridigar,
stoječ za pultom, njegov avtor je kipar Franc Berneker, ki je kip
oblikoval v letih 1908–10. Šele Bernekerjeva pot, na katero sem se
odpravila, mi je odkrila do takrat neznanega umetnika. Ob njej sem se
spomnila na slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in na njegovo
življenjsko zgodbo ter na mnoge zgodbe naših pisateljev in pesnikov.
Sleherna izmed njih je prepojena z izjemno umetniško nadarjenostjo na
eni in negotovim socialnim in materialnim položajem na drugi strani.
Berneker se je rodil kot nezakonski otrok materi Mariji, mlajši hčeri
najemnika na berneškem posestvu, severozahodno od cerkve sv. Barbare na
Gradišču. Mlada mati je po smrti svojega očeta začela
Lično urejeni kažipoti
služiti pri
različnih gospodarjih. Gospodinjila je tudi pri duhovniku Davorinu
Trstenjaku, kjer je mladi Franček preživel del svojega otroštva. Kljub
revnim razmeram se je Berneker odločil za študij umetnosti. Začel je
pri podobarju in pozlatarju v Celju, od koder je odšel v Innsbruck,
Gradec ter na Dunaj, kjer je bil leta 1897 sprejet na Akademijo za
upodabljajoče umetnosti. Študij je uspešno končal ter na Dunaju ostal
do vpoklica v vojsko leta 1915. Na Dunaju so nastala njegova najboljša
dela, med njimi Trubarjev spomenik. Po letu 1915 se Berneker zaradi
niza težav ni mogel več vrniti na Dunaj. Razpet med provincialno
Ljubljano in domačimi kraji je snoval kiparske projekte, ki pa jih ni
mogel več uresničiti.
Sveta Barbara na Legnu
Bernekerjeva domačija
Dobrih 300 metrov višinske razlike bomo premagali, ko bomo na 827 m n.
v. uzrli podružno cerkev sv. Barbare. Ljubka cerkvica se prvič omenja
leta 1519. Danes v njej ljubitelji sakralne dediščine občudujejo glavni
oltar, izdelan v Mersijevi delavnici v letih 1776–1780. Za dela družine
Mersi, delovala je v Rogatcu in Slovenj Gradcu, je značilna podeželska
različica poznobaročnega rezbarstva. To bomo začutili ob pogledu na
glavni oltar s sliko in kipom sv. Barbare na sredini ter stranskima
kipoma sv. Lucije in sv. Apolonije. V cerkvici sta tudi dva stranska
oltarja, levi je posvečen sv. Frančišku s sv. Petrom in neznanim
svetnikom ob strani, desni oltar pa sv. Primožu in sv. Felicijanu.
Bernekerjeva domačija
Krenkerjeva kapelica
Svet, po katerem nas pelje Bernekerjeva pot, je umirjeno razgiban.
Zaokroža ga pogled na Uršljo goro in nižje grebene. Kraj, kjer je bila
v rob strmega travnika postavljena Bernekerjeva domačija, je lep primer
»ljudske« arhitekture. Na domačijo nas spominjalo le posamezni deli
stanovanjske hiše, ki je bila nekdaj razpoznavna po vsem Pohorju. A
vendarle dovolj, da bomo začutili, kaj je oblikovalo blago dušo enega
največjih slovenskih impresionističnih kiparjev. Do izhodišča poti nas
bo pot vodila mimo nekaterih najstarejših kmetij na tem območju in
prijaznih domačinov, ki se s ponosom spominjajo svojega rojaka.
Iz popotne bisage
Sv. Barbara v cerkvi sv. Barbare
• Nedeljska sv. maša v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri
Slovenj Gradcu ob 8. in 10. uri. V cerkvi sv. Barbare na Legnu na torek
po Binkoštih ob 10. uri, drugo nedeljo po prazniku Sv. Rešnjega Telesa
ob 11. uri in na nedeljo sv. Barbare ob 11. uri. Informacije:
Nadžupnija Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmartno 56, 2383 Šmartno pri
Slovenj Gradcu, tel. 02/882-19-40.
• V Koroški galeriji likovnih umetnosti, Glavni trg 24, 2380 Slovenj
Gradec, tel. 02/882-21-31, so občasno na ogled Bernekerjeva dela v
okviru stalne zbirke.
• Informacije o poti in možnosti vodenja: Turistično društvo Legen,
Legen, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradec, GSM 041/340-927 po 18. uri.
• TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec, tel. 02/881-21-16, GSM 051/320-978.
• Okus poti: Gostilna Plesnik, Legen 134, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, tel. 02/885-36-66.
• Organiziran pohod: vsako 3. soboto v mesecu maju in vsako 1. soboto v mesecu oktobru.
• Koroška : Podjuna, Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina, izletniška
karta, 1 : 50.000. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 2000.
• Turistični produkt - tematske poti = Das Touristisches Produkt – Themenwege. Slovenj Gradec: Podjetniški center, 2006.
Novice 
