Friderik Irenej Baraga (*29. junij 1797, Mala vas pri Dobrniču – †19. januar 1868, Marquette, Michigan, ZDA), misijonar in jezikoslovec.
Apostol Indijancev
Enega izmed najznamenitejših Slovencev,
ki ima svoj izvir v Trebnjem, lahko spoznamo na Baragovi pohodni poti.
Osemnajst kilometrov dolga krožna peš pot se začenja v Trebnjem,
nadaljuje proti Mali vasi ter čez Knežjo vas v Dobrnič ter preko Grmade
in Vrhtrebnjega nazaj v Trebnje. Pot vsebuje tri življenjske postaje
Friderika Barage: Trebnje, Malo vas in Dobrnič. Pot, ki je vseskozi
lepo označena, je opremljena tudi s pojasnjevalnimi tablami. Priporočam
vam tudi turistično karto občine Trebnje 1 : 50 000.
Irenej Friderik Baraga – velik sin slovenskega naroda
Svetniški
misijonar in škof Irenej Friderik Baraga se je rodil v Knežji vasi, na
pristavi Mala vas 28. junija 1797. Leta 1816 je odšel na Dunaj študirat
pravo. Po magisteriju se je vpisal na teologijo in škof Avguštin Gruber
ga je 21. septembra 1823 posvetil za mašnika. Štiri leta je bil kaplan
v župniji Šmartin pri Kranju, nato pa dve leti v Metliki. Konec oktobra
1830 je odšel v misijone med Indijance Severne Amerike. Med
Indijanci plemena Očipve je misijonaril od leta do leta 1853, ko je bil
posvečen za škofa s sedežem v Sault Ste. Marie, od koder je moral z
nekaj duhovniki pastirovati okoli 10.000 katoličanom vseh narodnosti.
Leta 1865 je prenesel sedež škofije v bolj centralno mesto Gornjega
Michigana, v Marquette. Potem ko je položil temelje za prihodnji razvoj
svoje škofije, je po težki bolezni končal zemeljski tek v Marquettu 18.
januarja 1868. Njegov grob je v škofijski cerkvi. Svojim Očipvejcem je
v njihovem jeziku sestavil molitvenik in druge verske knjige ter
slovnico in slovar. Vsako leto se v spomin na tega velikega
misijonarja v ZDA in Sloveniji obhajajo »Baragovi dnevi« s predavanji
in molitvami. Postopek za beatifikacijo je že precej napredoval.
Trebnje – gremo na pot
Vrhtrebnje - gručasto naselje
Pot
začenjamo pri župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki je bila v
letih 1799–1824 domača župnija Friderika Barage. Pred vhodom v cerkev
stoji spomenik Friderika Barage, delo kiparja Franceta Goršeta (1978).
V cerkvi si lahko ogledamo tudi lep baročni oltar rezbarja Janežiča z
Langusovo sliko Marijinega vnebovzetja. Ogleda vredna je tudi
Galerija likovnih samorastnikov, kjer je stalna zbirka let-teh. Od leta
1968 naprej se tu vsako leto zbirajo umetniki naivne umetnosti –
samorastništva. Svoja dela so poklanjali Trebnjemu in od leta 1971
Galeriji samorastnikov. Nastala je zbirka, v kateri je danes okrog 800
umetniških del, slik, reliefov in skulptur, ki jih je ustvarilo več kot
200 umetnikov iz 30 držav.
Mala vas – Baragov rodni gradič
Naslednja
postaja je Baragova rojstna hiša – gradič Mala vas. Gradič, ki edini še
stoji, je iz leta 1562. Njegova podoba se od časa Baragovega rojstva ni
bistveno spremenila. Baraga je na pristavi preživel le dve leti, potem
se je družina preselila v Trebanjski grad. V gradiču si lahko
ogledamo spominsko zbirko škofa, misijonarja in jezikoslovca, ki je
urejena v dveh prostorih. Obsega Baragovo spominsko sobo z osebnimi
predmeti in sobo s predstavitvijo njegovega misjonarskega dela med
severnoameriškimi Indijanci. Pot nadaljujemo mimo gručaste vasi
Knežja vas s podružno cerkvijo sv. Neže. Cerkev s srednjeveško stavbno
osnovo, kasneje barokizirana, predstavlja razmeroma ambiciozen tip
podeželske romarske cerkve z odlično baročno opremo iz konca 17.
stoletja do zrelega baroka.
Dobrnič – kraj njegovega krsta
Obeležje 15. poldnevnika
Tretjič
se ustavimo v Dobrniču, ki leži v središču rodovitnega kraškega
Dobrniškega polja pod Trebnim vrhom. Je središče severnega dela Suhe
krajine. Staro jedro naselja predstavlja zaokrožen trg z župnijsko
cerkvijo sv. Jurija, kjer je bila pražupnija, izpričana že leta 1296, z
župniščem in Kalanovo hišo. Današnja cerkev sv. Jurija je bila
zgrajena v baročnem slogu 1777 leta. V njej je ohranjen krstni kamen,
pri katerem je bil isti dan, ko se je rodil, krščen Friderik Baraga. Ob
krstu je Baraga za godovnega zavetnika dobil lyonskega škofa sv.
Ireneja. Baraga je kot misijonar obiskal dobrniško cerkev 19.
aprila 1836, in ob krstnem kamnu prebil dolgo uro. Kot škof pa se je 3.
februarja 1854 v tej cerkvi ponovno kleče zahvalil Bogu za milost
krsta. Ob 100-letnici rojstva so l. 1897 v cerkvi škofu Baragi odkrili
doprsni kip – delo kiparja Alojzija Progarja. Pot nadaljujemo proti
Vrhtrebnjem, gručastem naselju nad strmim gozdnatim pobočjem Bukovjem,
južno od Trebnjega. Za zgornjem robu vasi stoji cerkev sv. Jakoba, ki
se prvič omenja leta 1526. Preden pot nadaljujemo proti razglednem
Trebnim vrhom (581 m), se ustavimo še pri kamnitem obeležju 15.
poldnevnika, ki je zgrajeno na razgledni točki. Na kamniti mizi je
postavljen bronasti relief Slovenije, v katerem so označena glavna
mesta mestnih občin, pomembnejše razgledne točke po Sloveniji in potek
15. poldnevnika. V okviru obeležja je izdelana tudi informativna tabla,
na kateri so podane osnovne informacije o 15. poldnevniku. Preostane
nam le še nekaj minut vzpona na najvišjo točko pohodne poti Trebni vrh,
od koder nadaljujemo pot do Trebanjskega gradu.
Trebanjski grad – Friderik graščak
Grad,
ki se nam kljub revnemu stanju še danes kaže v vsej svoji srednjeveški
impozantnosti, z vogalnimi krožnimi stolpi, z notranjim dvoriščem, je
prislonjen v zelenje in mir gozdnatega pobočja nad rečico Temenico. V
letih 1799 in 1812 je bil Baragov dom. Grad se v virih prvič omenja
leta 1386, njegov začetek pa menda sega tja v leto 1000. Med drugim je
bil v lasti Ortenburžanov, Celjskih grofov in Habsburžanov. Današnjo
podobo je dobil v 16. stoletju. Leta 1699 ga je kupil stiški samostan,
ki ga je imel v lasti 30 let. Leta 1799 ga je kupil Janez Nepomuk
Baraga; njegov sin Friderik ga je leta 1812 kot petnajstletnik
podedoval od njega, vendar ga je leta 1821 odstopil Gresslovim, ki so
ga imeli v lasti do leta 1896. Baragovo pohodno pot zaključimo v
Trebnjem, kjer smo jo tudi začeli. Popeljala nas je po krajih, s
katerimi je bilo prepleteno življenje apostola indijanskega plemena
Očipvejcev v Severni Ameriki. Prehodili smo le nekaj krajev, ki so
zaznamovali Baragovo življenje, spoznali pa le delček vsega tistega,
kar je Barago zaznamovalo.
Iz popotne bisage
Izhodišče in cilj: Trebnje, krožna pot, 18 km (5h), pohod v okviru Baragovih dni v mesecu juniju. Oznaka poti: Smerne tablice z Baragovo reliefno podobo z gosjim peresom. Informacije: Turistični informacijski center, Baragov trg 1, 8210 Trebnje, tel. 07/304-47-17. Zemljevid: Trebnje, turistična karta občine, 1 : 50.000. Trebnje: Občina, 1997. Spletne strani: http://www.trebnje.si
Novice 
