Za opis tokratne poti je težko najti paleto besed in jih postaviti na pravo mesto. In to zato, ker so ob obisku Groharjeve vasi tako neznatne in nepotrebne. Tu je potrebno barvitost kraja in življenja Soričanov okušati molče. Vseeno je, kako bomo to storili: sede, stoje ali stopajoč korak za korakom po kateri od uhojenih poti in steza. Tako ali tako bo vedno pred nami daljava in širjava, ki je ni moč premeriti v enem dnevu. Če pa bomo v zakup vzeli še kakšnega od bližnjih vrhov, bo dan prekratek.
Najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji – Babno Polje leži na nadmorski višini 756 m.
Po poteh izseljenca Franka Trohe – Rihtarjevega Naselje Babno Polje (756 m), znano kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, leži ob cesti Lož-Prezid-Čabar. Zaradi nizkih temperatur kraj slovi kot t. i. slovenska Sibirija. Nizke temperature in s tem slabi življenjski ter delovni pogoji v notranjski vasi Babno Polje so bili gotovo eden izmed glavnih vzrokov, da so si tamkajšnji prebivalci delo iskali drugod. Sprva v Slavonskih gozdovih v sosednji Hrvaški, ob prelomu 19. v 20 stoletje pa jih je čedalje več začelo odhajati v Združene države. Med slednjimi je nedvomno najbolj znan Frank Troha, po domače Rihtarjev, rojen v Babnem Polju, 15. maja 1894, očetu Frančišku (1871–1942) in materi Mariji (1868–1955), rojeni na Goričicah.
Srednjeveški grad Prem v severovzhodnem delu Brkinov
Po obrobju Brkinov in ob reki Reki na Prem
Ob 130-letnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja (*19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici – †26. april 1899, Ljubljana) se je številnim kulturnim potem po Sloveniji, poimenovanih po slovenskih književnikih, pridružila Kettejeva pot. Začrtalo jo je Društvo Kettejeva pot, z namenom predstaviti »pesnika z veselo in neomadeževano dušo«, kot je o njem zapisal prijatelj Ivan Cankar, ter nas popeljati po krajih v zaledju najvišjega nealpskega vrha v Sloveniji – Velikega Snežnika (1796 m).
Pogled na Devinske stene in grad iz Sesljanskega zaliva
Med Sesljanom in Devinom
Tokratno pom bomo začeli na italijanski strani Tržaškega zaliva iz
Devina (Duino) in Sesljana (Sistiana). Kraja povezuje pot po skalnem
robu nad morjem. Nad njima pa pokrajini, prežeti s številnimi
legendami, vladata Devinski grad in ruševine starega gradu. V letu 2007
je preteklo dvajset let, odkar so po kraškem robu prepadnih Devinskih
sten speljali pešpot. Ime ji je dal avstrijski pesnik Rainer Maria
Rilke (*4. 12. 1875, Praga – †29. 12. 1926, Val-Mont), ki je bil v
letih 1910/11 gost na Devinskem gradu. Dva kilometra dolga pešpot
poteka po enkratnem naravnem okolju, kjer se stikata mediteranska flora
in flora Srednje Evrope.
Sveta Gora – Marijino Celje – Stara Gora (Castelmonte)
V želji, da bi obudilo nekdanje romanje, ki so bila zlasti v prvih desetletjih po vojni bolj ali manj onemogočena, je v zadnjih letih pri nas ponovno zaživela vrsta romarskih poti. Med slovenskimi božjimi potmi je Sveta Gora pri Gorici ena pomembnejših ter glavna božja pot v koprski škofiji. Za svojo pa jo imajo tudi sosednji furlanski in italijanski romarji. Zaradi svoje zgodovine in lege ob meji med dvema narodoma je kot podoba in živ spomin na vrednote miru in bratstva izredno pomembna.
Razvojni center Litija je pripravil članek o Vegovi poti. Opisane sta dve smeri, kakšen je dostop z javnim prevozom, kulturna dediščina ob poti in možnosti za okrepčilo.
SMER DOLSKO-ZAGORICA 1,5 ure hoda
Pot se prične pri kulturnem domu v Dolskem in nas vodi mimo Žerjavovega gradu in cerkve Sv. Helene. Sprehodimo se do graščine ter po poti skozi gozd, po kateri se je včasih sprehajala graščakinja Helena. Gozd nas napolni z zrakom neokrnjene narave. Na poti prisluhnemo ptičjemu petju in žuborenju potočkov, v tišini lahko srečamo kakšno od gozdnih živali.
Most na Soči, gručasto središčno naselje, stoji na pomolu nad sotočjem rek Soče in Idrijce. S pogledom ga lahko objamemo, če se podamo na krožno gozdno učno pot na razgledno točko Soča (Belveder), s korakom pa premerimo po poti Čez Most po modrost. Po poti nas bo vodila sova, ki je v grški mitologiji sveta ptica boginje modrosti Atene. Na Mostu na Soči so namreč izkopali grško obredno skodelico (skifos) iz 5. stol. pr. Kr., okrašeno z motivom sove med oljčnima vejicama. Pot bomo začeli na Placu.
Območje Slovenj Gradca z okolico in avstrijska Koroška sta prepleteni s številnimi tematskimi potmi, ki nam poleg sprostitve duha in telesa razkrivajo premalo poznano pokrajino z vso njeno bogato naravno in kulturno dediščino. Nekaj krajev, prepletenih z mnogimi literarnimi liki, ki so našli svoj prostor v slovenski književnosti, smo v naši rubriki že spoznali. Tokrat se bomo podali odkrivat svet kiparja Franca Bernekerja (*4. oktober 1874, Gradišče – †16. 5. 1932, Ljubljana).
Pisatelj Ivan Cankar je pogosto upodabljal
svojo mater; če smo prebrali črtico Skodelica
kave, nam je njen lik zanesljivo segel v
srce. Spomin na Nežo Cankar danes ne živi
samo v knjigah, saj ga ohranja tudi njej posvečena
pot med Vrzdencem, kjer se je leta
1843 rodila, in Vrhniko, kjer je slabih 54 let
pozneje umrla. Ker pot še ni označena, razen
ob pohodih (Društvo ljubiteljev narave in
običajev Notranjske, OZVVS Vrhnika-Borovnica
in Gorniški klub Skala bodo naslednjega
pripravili v soboto, 7. maja) ne privablja
večjega števila ljudi. Kdo ve, morda pa je
zato hoja po njej še bolj privlačna.
Slomškova romarska pot od njegove rojstne
hiše na Slomu do župnijske cerkve na Ponikvi
je tako kratka, da smo veliko prehitro »skozi«,
če dirjamo po njej. A z naglico na romanju ne
opravimo ničesar. Ni namreč pomembna razdalja,
ki jo prehodimo z nogami, temveč tista, ki
jo premagamo v srcu in glavi. Zato so ob Slomškovi
romarski poti postaje, ki nas spodbujajo
k molitvi rožnega venca, zato so odprta vrata
Slomškove domačije, da bi nas vsaj malce zaščemelo
hrepenenje po svetosti.
Pogled na Bučko s cerkvijo sv. Matija na griču iz Stopnega
»Tu vinska trta se solzi, predrago vince nam rodi …« (Komljanec)
Najlepšo odo nekemu kraju lahko zapiše samo tisti, ki se je v njem rodil. Bučka, vasica nedaleč stran od Škocjana v dolini Radulje, je bila rojstni kraj pesnika in zlatomašnika Ivana Komljanca (1848–1929), ki sta ga prevzeli čudovita lega domače vasice ter neokrnjena narava. Kraj s sončnimi goricami obuja skoraj že pozabljene navade ter vabi v svoj objem.
Slovenske pešpoti 
