Domov arrow Slovenske pešpoti
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Slovenske pešpoti

Po Groharjevi poti

Natisni E-pošta
Groharjeva vas pod Lajnarjem in Dravhom
Groharjeva vas pod Lajnarjem in Dravhom

Kraji, kjer ni prostora za brezčutje

Za opis tokratne poti je težko najti paleto besed in jih postaviti na pravo mesto. In to zato, ker so ob obisku Groharjeve vasi tako neznatne in nepotrebne. Tu je potrebno barvitost kraja in življenja Soričanov okušati molče. Vseeno je, kako bomo to storili: sede, stoje ali stopajoč korak za korakom po kateri od uhojenih poti in steza. Tako ali tako bo vedno pred nami daljava in širjava, ki je ni moč premeriti v enem dnevu. Če pa bomo v zakup vzeli še kakšnega od bližnjih vrhov, bo dan prekratek.
Preberite več...
 

Iz Babnega Polja do Goričic

Natisni E-pošta
Najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji – Babno Polje leži na nadmorski višini 756 m.
Najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji – Babno Polje leži na nadmorski višini 756 m.
Po poteh izseljenca Franka Trohe – Rihtarjevega
Naselje Babno Polje (756 m), znano kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, leži ob cesti Lož-Prezid-Čabar. Zaradi nizkih temperatur kraj slovi kot t. i. slovenska Sibirija.
Nizke temperature in s tem slabi življenjski ter delovni pogoji v notranjski vasi Babno Polje so bili gotovo eden izmed glavnih vzrokov, da so si tamkajšnji prebivalci delo iskali drugod. Sprva v Slavonskih gozdovih v sosednji Hrvaški, ob prelomu 19. v 20 stoletje pa jih je čedalje več začelo odhajati v Združene države. Med slednjimi je nedvomno najbolj znan Frank Troha, po domače Rihtarjev, rojen v Babnem Polju, 15. maja 1894, očetu Frančišku (1871–1942) in materi Mariji (1868–1955), rojeni na Goričicah.
Preberite več...
 

Kettejeva pot

Natisni E-pošta

Srednjeveški grad Prem v severovzhodnem delu Brkinov
Srednjeveški grad Prem v severovzhodnem delu Brkinov
Po obrobju Brkinov in ob reki Reki na Prem

Ob 130-letnici rojstva pesnika Dragotina Ketteja (*19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici – †26. april 1899, Ljubljana) se je številnim kulturnim potem po Sloveniji, poimenovanih po slovenskih književnikih, pridružila Kettejeva pot. Začrtalo jo je Društvo Kettejeva pot, z namenom predstaviti »pesnika z veselo in neomadeževano dušo«, kot je o njem zapisal prijatelj Ivan Cankar, ter nas popeljati po krajih v zaledju najvišjega nealpskega vrha v Sloveniji – Velikega Snežnika (1796 m).
Preberite več...
 

Rilkejeva pot

Natisni E-pošta
Pogled na Devinske stene in grad iz Sesljanskega zaliva
Pogled na Devinske stene in grad iz Sesljanskega zaliva

Med Sesljanom in Devinom

Tokratno pom bomo začeli na italijanski strani Tržaškega zaliva iz  Devina (Duino) in Sesljana (Sistiana). Kraja povezuje pot po skalnem robu nad morjem.  Nad njima pa pokrajini, prežeti s številnimi legendami, vladata Devinski grad in ruševine starega gradu. V letu 2007 je preteklo dvajset let, odkar so po kraškem robu prepadnih Devinskih sten speljali pešpot. Ime ji je dal avstrijski pesnik  Rainer Maria Rilke (*4. 12. 1875, Praga – †29. 12. 1926, Val-Mont), ki je bil v letih 1910/11 gost na Devinskem gradu. Dva kilometra dolga pešpot poteka po enkratnem naravnem okolju, kjer se stikata mediteranska flora in flora Srednje Evrope.
Preberite več...
 

Povezovalna pot treh svetišč

Natisni E-pošta

Na Stari gori – Castelmonte
Na Stari gori – Castelmonte
Sveta Gora – Marijino Celje – Stara Gora (Castelmonte)

V želji, da bi obudilo nekdanje romanje, ki so bila zlasti v prvih desetletjih po vojni bolj ali manj onemogočena, je v zadnjih letih pri nas ponovno zaživela vrsta romarskih poti. Med slovenskimi božjimi potmi je Sveta Gora pri Gorici ena pomembnejših ter glavna božja pot v koprski škofiji. Za svojo pa jo imajo tudi sosednji furlanski in italijanski romarji. Zaradi svoje zgodovine in lege ob meji med dvema narodoma je kot podoba in živ spomin na vrednote miru in bratstva izredno pomembna.
Preberite več...
 

Vegova pot

Natisni E-pošta
Razvojni center Litija
Razvojni center Litija je pripravil članek o Vegovi poti. Opisane sta dve smeri, kakšen je dostop z javnim prevozom, kulturna dediščina ob poti in možnosti za okrepčilo.

SMER DOLSKO-ZAGORICA

1,5 ure hoda

Pot se prične pri kulturnem domu v Dolskem in nas vodi mimo Žerjavovega gradu in cerkve Sv. Helene. Sprehodimo se do graščine ter po poti skozi gozd, po kateri se je včasih sprehajala graščakinja Helena. Gozd nas napolni z zrakom neokrnjene narave. Na poti prisluhnemo ptičjemu petju in žuborenju potočkov, v tišini lahko srečamo kakšno od gozdnih živali.
Preberite več...
 

Čez Most po modrost

Natisni E-pošta

Most na Soči v objemu Soče in Idrijce
Most na Soči v objemu Soče in Idrijce
Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči

Most na Soči, gručasto središčno naselje, stoji na pomolu nad sotočjem rek Soče in Idrijce. S pogledom ga lahko objamemo, če se podamo na krožno gozdno učno pot na razgledno točko Soča (Belveder), s korakom pa premerimo po poti Čez Most po modrost. Po poti nas bo vodila sova, ki je v grški mitologiji sveta ptica boginje modrosti Atene. Na Mostu na Soči so namreč izkopali grško obredno skodelico (skifos) iz 5. stol. pr. Kr., okrašeno z motivom sove med oljčnima vejicama. Pot bomo začeli na Placu.
Preberite več...
 

Bernekerjeva pot

Natisni E-pošta

Cerkev sv. Barbare na Legnu
Cerkev sv. Barbare na Legnu
Po obronkih zahodnega Pohorja

Območje Slovenj Gradca z okolico in avstrijska Koroška sta prepleteni s številnimi tematskimi potmi, ki nam poleg sprostitve duha in telesa razkrivajo premalo poznano pokrajino z vso njeno bogato naravno in kulturno dediščino. Nekaj krajev, prepletenih z mnogimi literarnimi liki, ki so našli svoj prostor v slovenski književnosti, smo v naši rubriki že spoznali. Tokrat se bomo podali odkrivat svet kiparja Franca Bernekerja (*4. oktober 1874, Gradišče – †16. 5. 1932, Ljubljana).
Preberite več...
 

Po poteh Cankarjeve matere

Natisni E-pošta
Članek z naslovom "Po poteh Cankarjeve matere" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.

Ivan Cankar  rodil Ivan Cankarcerkve Sv. Trojice  Ljubljansko barje  Koreno
 

Slomškova romarska pot

Natisni E-pošta
Članek z naslovom "Slomškova romarska pot" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.

OlimjaPohorjaUršlja gora, Peca  Rifnikom . Velikonočnica 
 

Šolska pot dedkov in babic

Natisni E-pošta
Pogled na Bučko s cerkvijo sv. Matija na griču iz Stopnega
Pogled na Bučko s cerkvijo sv. Matija na griču iz Stopnega
»Tu vinska trta se solzi, predrago vince nam rodi …« (Komljanec)

Najlepšo odo nekemu kraju lahko zapiše samo tisti, ki se je v njem rodil. Bučka, vasica nedaleč stran od Škocjana v dolini Radulje, je bila rojstni kraj pesnika in zlatomašnika Ivana Komljanca (1848–1929), ki sta ga prevzeli čudovita lega domače vasice ter neokrnjena narava. Kraj s sončnimi goricami obuja skoraj že pozabljene navade ter vabi v svoj objem. 
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 11 od 34
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008