Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Rakovnik
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Rakovnik

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Marije Pomočnice

Rakovnik
O Marija, pomočnica bila si in boš nam ti! so zapisali graditelji nad vrata mogočne rakovniške cerkve, da bi potrdili tisto, kar je duhovni oče salezijancev Janez Bosko večkrat ponavljal, ko jih je ob gradnji cerkve Marije Pomočnice v Torinu spodujal, naj se ne boje naporov, če je Marija z njimi. Sem, v rakovniško dolinico, ki seže globoko v južno pobočje Golovca - v "zelena pljuča" Ljubljane - so začeli prihajati romarji šele v tem stoletju, a s tako močjo in zagonom, da Rakovnik danes velja za eno pomembnejših Marijinih božjih poti na Slovenskem. Rakovniška Marija je priprošnjica prebivalcev Ljubljane in širše okolice. To potrjujejo množice, ki se ob Marijinih praznikih, posebno pa na največjega, na praznik Marije Pomočnice in nedeljo po njem, zberejo v svetišču ali v prijazni dolini pred lurško votlino ter s pesmijo in z molitvijo prosijo božjega blagoslova.

Božja pot na Rakovniku se ni začela s čudežem ali nenavadnim dogodkom, temveč zaradi poslanstva, ki ga tu opravljajo duhovni sinovi in hčere sv. Janeza Boska. Rakovnik je dobil ime po rakih v bližnjem potoku. V okolici je bilo nekoč več ribnikov. Tako se je imenoval tudi grad, ki ga omenja Valvasor. Za zabavo in lov ga je, kakor pravi letnica nad vhodom, leta 1641 popolnoma prezidal bogati Ljubljančan dr. Janez Putschar. Ta grad, ki je še ohranjen, je danes skrit med drugimi stavbami, ki so bile pozidane okoli njega po prihodu salezijancev. Po Putscharjevi smrti je grad menjal več lastnikov, nazadnje je leta 1700 prišel v last Ijubljanskih jezuitov, ki so v njem imeli dom za ostarele člane svojega reda. Po razpustu jezuitov je zopet zamenjal več lastnikov, dokler ga ni ugledalo oko Ijubljanskega kateheta Janeza Smrekarja, vnetega delavca med mladino. Ta mož se je navdušilza mlado italijansko redovno družbo salezijancev, ki je skrbela za vzgojo mladine. Želel je, da bi v našem narodu vzgajala mlade v zdravem verskem duhu. Tako je leta 1900 rakovniški gradič kupilo Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča, za katerim je stal Smrekar, in ga podarilo salezijancem. Že naslednje leto so sem prišli prvi don Boskovi sinovi in se lotili zidave. Staremu gradu so prizidali nova poslopja in seveda najvažnejše: cerkev.

Salezijanci so s seboj prinesli prvo podobo Marije Pomočnice in se zbirali okrog nje. Ko je kanonik Tomaž Kajdiž 26. aprila leta 1903 blagoslovil novi kip, je bila ob tej slovesnosti zbrana množica, ki je naznanjala, kakšna bo prihodnost Rakovnika. Ta kip še danes kraljuje v oltarju. Je delo tirolskih umetnikov, kopija kipa Marije Pomočnice v Torinu. Verniki so ga takoj vzljubili. Na praznik sv. Rešnjega telesa (2. junija 1904) naslednje leto je škof Jeglič blagoslovil temeljni kamen novega svetišča, katero so salezijanci sklenili posvetiti Mariji Pomočnici. Toda dela so počasi napredovala, saj so zidali zraven še dom oz. šolo za mladino. Zaradi zemljišča je bilo zelo težko graditi visoke oboke in zidovje. Kljub temu so čez štiri leta, 20. decembra 1908, že praznovali blagoslovitev cerkve. V to cerkev so se zatekali verni predvsem v času hude preizkušnje prve svetovne vojne. Dokončno zunanjo podobo, kakršno ima rakovniška cerkev dandanes, pa je pod vodstvom torinskega arhitekta Cerradinija in rakovniškega ravnatelja Franca Wallanda dobila v letu 1924. Njen psevdoromanski stavbni slog z dotedaj nenavadno zaključenima zvonikoma je že takrat zbujal pozornost in vabil k obisku cerkve. Cerkveno notranjščino pa so krasili še desetletja. Danes v njej občudujemo dela različnih slovenskih slikarjev in kiparjev.

Romanja na Rakovnik so bila vedno množična, že od tistega prvega v letu 1903 naprej. Zasluge za hiter razvoj
božje poti imajo predvsem salezijanci sami, saj so po zgledu svojega vzornika sv. Janeza Boska radi pripovedovali o Mariji Pomočnici in njeni veliki priprošnji. Slovenski vernosti je Marija Pomočnica v podobi brezjanske Marije Pomagaj še posebej blizu, zato so rakovniško Marijo takoj sprejeli za svojo.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Ljubljana-Rakovnik, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana, p.p. 4.
Satelitska slika Rakovnika in okolice

Dostop:


z vozili do cerkve.

Glavni shodi:


Marijini prazniki, Marija Pomočnica (24. maja) in nedelja zatem.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  Ljubljana  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Marija Pomočnica 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Drago Stanovnik   | 193.77.233.xxx | 2007-06-23 00:00:34
SRČNA POT BECEL - AŠIČEVA POT ČEZ GOLOVEC IZ RAKOVNIKA V ŠTEPANJO VAS



V soboto 26. maja smo se zbrali na Rakovniku pod ribniki, kjer je od tega dne dalje označena Srčna pot becel, ki poteka mimo zvezdarne na vrhu Golovca do Litijske ceste v Štepanji vasi. Pot, katero prehodimo v dobri uri, je slovesno predal namenu ljubljanski župan g Zoran Janković, zdravnice Društva za zdravje srca in ožilja pa so brezplačno merile krvni pritisk, in krvni sladkor ter rezulte vpisovale v kartončke. Vsaj je svojega odnesel domov, da bo v prihodnje lahko pogosteje skrbel za svoje zdravje. Priložnosti za to je dovolj, saj bo s pomočjo študentov fakultete za šport, vodena hoja in priložnost za merjenje krvnega pritiska ob tej poti vsak prvi torek v mesecu, ob 18 uri. Srčna pot becel je istočasno del Mreže kolesarskih poti, ki je bila izdelana leta 2004. Le ta pa je preimenovana v mrežo Ašičevih poti v osrednji Sloveniji, saj kolesarjenje ni dovoljeno po takih poteh (in t...
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008