Domov arrow Novice arrow izleti arrow Sv. Miklavž
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Sv. Miklavž

Natisni E-pošta

Članek z naslovom "Sv. Miklavž" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.
Na 955 metrov visoki Miklavž, ki leži v severnem delu Škofjeloškega hribovja, se najhitreje povzpnemo z Zgornje Golice, od koder je do vrha dobrih 20 minut hoda. Pot iz naselja Selca, po katerem je dobila ime dolina ob reki Sori med Škofjo Loko in Petrovim Brdom, je nekoliko daljša, vendar jo kljub temu zlahka prehodimo tudi v the kratkih poznojesenskih dneh.

Izpred župnijske cerkve sv. Petra, kjer je precej veliko parkirišče, krenemo po glavni cesti proti Železnikom. Po nekaj minutah hoje zavijemo na cesto proti Golici in nadaljujemo do Sore, ob kateri pridemo do brunarice kinološkega društva. Tam se v breg požene označena pot, ki se vzpenja poševno proti zahodu. Po njej gremo do prvega ovinka, nato še nekaj časa vztrajamo v prvotni smeri, končno pa se tudi mi obrnemo in zavijemo za skalnat rob. Po približno pol ure hoje pridemo do večje jase, se po robu povzpnemo na njen vrh, rahlo zavijemo in nadaljujemo po stezi proti jugu.

Iz megle, ki ovija pobočja, ravna debla in z mahom poraščene parobke, kaplja, kot bi deževalo. Prav zanimivo je, kako nam gosta sivina po eni strani zakriva vrhove drevesnih krošenj, po drugi pa odkriva podrobnosti, ki jih v sončnem vremenu najbrž ne bi niti opazili. Zaradi drobnih kapljic vlage so denimo postale vidne tanke srebrne niti, ki so jih stkali pajki. Ko jih pogledamo od blizu, znova osupnemo nad raznovrstnostjo stvarstva. Niti so razpete križemkražem med vejami, vejicami in listi: nekatere se že po nekaj centimetrih končajo v vozlišču, druge premagujejo velike razdalje do sosednjih grmov ali dreves, tretje so mojstrsko spletene v mrežo, ki jo teža vlage krivi proti tlem.

Na vrhu naslednje jase zavijemo desno na kolovoz. Po nekaj minutah blagega spusta krenemo znova navkreber. Najprej hodimo po široki poti, ko začne ta zavijati, pa pravočasno prestopimo na slabo vidno stezo. Po njej nadaljujemo čez strmo poseko, nad katero nas znova objame drevje. Med ravnimi debli, ki jih nenadoma presvetlijo prameni sonane svetlobe, pozorno sledimo markacijam. Te nas popeljejo do konca gozdne poti, od tam pa poševno navkreber do bližnjega vrha.
Sv. Miklavž
Sv. Miklavž


Kadar od daleč opazujemo Miklavž, dobimo vtis, da je zelo razgleden. Vendar v resnici ni čisto tako. Čeprav je vrh, na katerem stojita cerkev in pod njo antenski stolp, na severni strani gol, ga krog in krog obdaja venec dreves, ki nam precej zastirajo pogled. Na jugovzhodu vidimo med golim vejevjem Lubnik in Tošč, na jugu in jugozahodu Stari vrh, Mladi vrh, Koprivnik in Blegoš, na severu pa se nad visokimi krošnjami zarisuje rob Jelovice. Najlepši je pogled proti zahodu: tam se iz meglenega morja dviga dvoglavi Ratitovec, izza katerega ob straneh pogledujejo vrhovi višjih gora.

Ker popoldansko sonce naglo tone proti zahodu in podaljšuje sence dreves, se kmalu poslovimo od cerkve, poleg katere je nekaj klopi ter kovinska skrinjica z vpisno knjigo. Navzdol krenemo po široki poti, ki nas – potem ko se ovije okrog gore – pripelje na sedlo nad Zgornjo Golico. Spust nadaljujemo po asfaltni cesti, dokler čez približno četrt ure ne dospemo do velikega kozolca. Tu imamo dve možnosti: če se želimo čim prej vrniti v dolino, gremo še naprej po cesti, drugače pa zavijemo na stezo proti Dolenji vasi. Ta pelje najprej skozi gozd, nato se izvije na plano, zavije ob robu travnika navzdol, spet izgine med drevje in se mimo številnih razcepov spusti v dolino. Naprej pot ni več označena, vendar je kljub temu ni težko najti. Preden pridemo v Dolenji vasi do glavne ceste Škofja Loka–Železniki, preprosto zavijemo med hišami na polje in poiščemo kolovoz, ki gre proti zahodu. Čez slabe pol ure dospemo do mostu čez Soro, od tam pa je do izhodišča le še nekaj minut hoda.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Selca
Višinska razlika: približno 520 metrov
Dolžina vzpona: ura in pol
Dolžina krožne poti: (Selca – vrh – Golica – Dolenja vas – Selca): približno 3 ure
Opis poti in težavnost: Pot je lahka in poteka večinoma po gozdnih poteh. Označena je z zeleno-modrimi markacijami, ki pa so na nekaterih odsekih redkejše, zato moramo biti med hojo razmeroma zbrani.
Zemljevid: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1:50.000
Razgled z vrha: Ratitovec

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  izlet  Škofja Loka  Železniki 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Tomaž - Miklavžev pohod     | 193.77.144.xxx | 2009-11-23 14:52:34
Vsako leto na zadnjo soboto pred miklavžem TD Selca prireja tradicionalen Miklavžev pohod po točno isti poti kot je opisano zgoraj. Vsi lepo vabljeni. Več informacij na www.selca.si
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008