Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi oktober 2007
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi oktober 2007

Natisni E-pošta

V zelo spodbudne gospodarske tokove je kot strela z jasnega (18. 9.) udarila vodna ujma in v nekaj urah naredila za več kot 200 milijonov evrov škode. Pravzaptav se je kar ponorčevala iz človeške pameti. Razdejala in onesposobila je številne infrastrukturne sisteme in komunikacije in kar je še bolj tragično tudi človeška bivališča in delovišča. V Železnikih je močno prizadela najmanj štiri podjetja, z Domelom kot največjim, da o številnih obrtnih delavnicah, tudi drugod po Sloveniji, niti ne govorimo. Izpad prihodka v teh podjetjih in delavnicah se bo prav gotovo odrazil tudi v septembrskih mesečnih izkazih. Ob tem seveda sploh ni zanemarljivo dejstvo, da smo Slovenci tudi v tem primeru pokazali veliko solidarnosti in pripravljenosti za pomoč. To pa je tisto kar krepi naš optimizem in nas dela  močne.
Nasploh je tudi mesec september razkril kar nekaj pozitivnih trendov. Takoj v začetku meseca smo od Statističnega urada izvedeli, da se je v letu 2006 v Sloveniji rodilo 775 otrok več kot leto prej. Po letu 2003, ko je bilo število rojstev najmanjše (17.321), se je trend obrnil navzgor, tako da je številka za leto 2006 že znatno višja – 18.932. Bolj kot število samo vzbuja optimizem navzgor obrnjeni trend. Je pa res, da tudi demografska statistika z lahkoto postreže z manj optimističnimi, da ne rečemo negativnimi trendi npr., da se še kar naprej povečuje povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka; povečala se je že na 28 let. V vsej rodni dobi pri nas ženska rodi le še po 1,31 otroka. Zato ni čudno, da je bilo lani med novorojenimi otroki kar polovica prvorojencev, le nekaj več kot tretjina pa drugorojencev. Družine z več otroki so potemtakem prava redkost.

Znatno hitreje kot število prebivalcev Slovenije se povečuje obseg dela v industriji. Julija je industrija izdelala celo za 8,9 odstotka več kot julija lani. Predelovalne dejavnosti so izdelale za 10,4 odstotka več, medtem ko je rudarstvo izdelalo za 6,5 odstotka manj in manjša je bila tudi preskrba z elektriko, plinom in vodo za 7,7 odstotka. V prvih sedmih mesecih se je vrednost industrijske proizvodnje povečala za 8,5 odstotka, v primerjavi z vrednostjo v lanskih prvih sedmih mesecih. Najbolj je poskočila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih (za 9,9 odstotka), medtem ko se je preskrba z elektriko, plinom in vodo zmanjšala. Med panogami se je najbolj povečala izdelava kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken za 18 odstotkov, predelava kovin je izdelala za 14,6 odstotka več, strojna proizvodnja za 11,8 odstotka več, električna in optična oprema pa za 10,8 odstotka več itd.

Še skokovitejša od rasti industrijske proizvodnje je rast blagovne menjave Slovenije s svetom. Zlasti ugodni so podatki za mesec julij, saj je tega meseca blagovni izvoz kar za 19 odstotkov presegel lanskega julijskega. Slovenija je izvozila za 1702 milijona evrov blaga, uvozila pa za 1810 milijonov evrov, ali za 17,4 odstotka več. To pomeni, da je bil uvoz za 107 milijonov evrov večji od izvoza in pokritost uvoza z izvozom je bila 94,1 odstotna. Statistični urad je bistveno popravil tudi podatke o blagovni menjavi za mesec junij, in sicer pri izvozu kar za 11,2 odstotka navzgor, pri uvozu pa za 6,9 odstotka navzgor.
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Slovenija izvozila za 11,35 milijarde evrov blaga, oziroma za 17,8 odstotka več kot v istem času lani, uvozila pa je za 12,2 milijarde evrov blaga, ali za 18,7 odstotka več. Blagovna menjava do avgusta je potemtakem povzročila za 0,86 milijarde evrov primanjkljaja, kar je za 36,7 odstotka več kot lani. V menjavi z EU je primanjkljaj znašal 1524 milijonov evrov, v menjavi z drugimi državami pa se je nabralo za 669 milijonov evrov presežka.

Težave s črpanjem evropskega denarja
Med optimistične trende lahko prištejemo tudi pripravljenost evropske komisije, da Sloveniji kot svoji članici priskoči na pomoč po katastrofalnih poplavah. Navsezadnje komisija tudi razpolaga s precejšnimi sredstvi za te namene. Seveda pa se bomo morali najprej sami podvizati, da bomo pravočasno in na ustrezen način zaprosili za ta sredstva. V tem oziru je Slovenija, kakor tudi vse ostale nove članice EU, precej nerodna in to v svojo lastno škodo.
Deseterica je doslej v povprečju porabila komaj dobro polovico od 15,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov in komaj eno petino od 8,3 milijarde evrov iz kohezijskega sklada. Rok za porabo teh solidarnostnih sredstev, s katerimi naj bi Unija pripomogla k zmanjšanju razlik v razvitosti med evropskimi regijami, se izteče konec leta 2008. V naslednji finančni perspektivi do leta 2013 bo na voljo še precej več denarja, saj v novi sedemletki samo Slovenija pričakuje 4,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar skupaj z 900 milijoni evrov za razvoj podeželja znese več kot 5 milijard evrov.
Od maja 2004 do septembra 2007 je 10 novih članic v povprečju izkoristilo le 57 odstotkov odobrenih solidarnostnih sredstev. Slovenija je nekoliko učinkovitejša od tega povprečja, saj smo z 68 odstotnim izkoristkom pri črpanju strukturnih skladov takoj za Malto, ki je najučinkovitejša. Od skupaj 244 milijonov evrov smo doslej dobili 165 milijonov evrov. Iz kohezijskega sklada je Slovenija v treh letih dobila 53,7 milijona evrov od skupaj 189 milijonov evrov. Dosedanji izkupiček je torej le 28 odstoten, je pa res, da rok za porabo teh sredstev poteče šele konec leta 2010.

Pri tem je zelo pomembno, da so jesenske gospodarske napovedi tako za celotno EU, kakor tudi za območje evra resda nekoliko nižje od pomladanskih, a še vedno dokaj ugodne. Na everskem območju naj bi se BDP povečal za 2,5 odstotka, v EU pa za 2,8 odstotka. Za upočasnitev gospodarske rasti naj bi bilo krivo predvsem vreme. Mimogrede je treba povedati, da naši ekonomisti predvidevajo, da bomo v Sloveniji dosegli od 5,5 do 6 odstotno gospodarsko rast. Vzporedno z gospodarsko rastjo se giblje tudi zaposlenost v EU, saj je stopnja brezposelnosti julija padla pod 7 odstotkov aktivnega prebivalstva, kar se je nazadnje zgodilo pred več kot 20 leti.
Po napovedi bo inflacija na everskem območju poskočila z 1,9 na 2 odstotka, v EU 27 pa na 2,2 odstotka. Z avgustovskim padcem drobnoprodajnih cen s 4 na 3,4 odstotka na letni ravni se je Slovenija nekoliko približala državam na repu lestvice evro skupine, še vedno pa ostaja na zadnjem mestu med prevzemnicami enotne valute. Trdno na zadnjem mestu Slovenija ostaja tudi po septembru, saj je inflacija na letni ravni znova za malenkost poskočila na 3,5 odstotka. V septembru so se cene življenskih potrebščin, v primerjavi z avgustom, povečale za 0,4 odstotka. Najbolj se je podražila obleka in obutev pa tudi hrana in alkohol. Najbolj so se pocenile počitnice (ki so v večini primerov že preteklost), nekaj malega pa tudi cenejše pogonsko gorivo ter komunalne storitve.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008