Štanjel je eno najstarejših in eno najslikovitejših kraških naselij. Terasasto razporejene hiše na pobočju 364 m visokega Turna z mogočnim gradom in cerkvijo sv. Danijela ga delajo vidnega daleč nad kraško planoto. Dominanten zemljepisni položaj je Štanjelu omogočil nadzorovanje prehoda v Italijo in je najbrž prav zaradi tega dobil tudi obzidje. Pri tem se ne ve natančno, kdaj je bilo obzidje zgrajeno, dejstvo pa je, da je bil Štanjel edina popolnoma utrjena mestna naselbina na Krasu.
Štanjel
Naselje zgrajeno na terasah po višinskih krivuljah naj bi
domnevno posnemalo urbanistiko antično etruščanskih mest. Nasploh je o
starejši zgodovini Štanjela zelo malo znanega. Zato je kar na mestu
trditev, da je zgodovina Štanjela zapisana v kamnu. Nekaj več je
znanega o renesančno baročnem gradu (dokončno podobo so mu ob koncu 17.
stoletja dali grofje Cobenzli) in o poznogotski cerkvi sv. Danijela.
Hiše v Štanjelu so grajene iz kamna z bogatimi kamnoseškimi elementi,
kot so ozka kraška okna, portali, dimniki, konzole in celo kamniti
strešni žlebovi. Kmečke hiše, ki so spretno pozidane med terasami,
imajo v pritličju gospodarske, v nadstropju pa bivalne prostore. V
Štanjelu so se nam ohranile predvsem enocelične stavbe kot dokaz
starodavnega načina življenja v enem prostoru.
Obnovljena Romanska hiša
Notranjost
Takšna
je tudi daleč naokoli znana Romanska ali Kmečka hiša, ki je danes muzej
z etnološko zbirko. Po obnovi je hiša statično utrjena, osušena in
arhitekturno prezentirana. Romanska hiša stoji na začetku drugega od
štirih nizov hiš, ki poseljujejo grič od vrha navzdol, sledeč
izohipsam. Nastala naj bi v času med 14. in 15. stoletjem, kar pomeni,
da je res že zelo stara. Prvotno je služila kot gospodarsko poslopje,
dostopno s spodnje strani ulice. V zgornjem nadstropju se vidijo še
nekdanja polkrožna vrata, ki so služila za metanje sena na "pod".
Nadstropje je bilo tedaj še tudi brez lesenega stropa.
Vhod
Kasneje
je prišlo do prezidav, iz katerih je mogoče sklepati, da je hiša
spremenila prvotno funkcijo. Nadstropje je bilo predelano v enocelični
bivalni prostor, kletna etaža pa v shrambo "hram". To potrjujejo nove
okenske odprtine in naknadno narejeni direktni vhod v etažo z zgornje
ulice. Okviri oken in podboja vrat so kamnoseško lepo obdelani. Zgornji
prostor je bil tudi ometan z apneno malto, ki je bila grobo zglajena po
zidu. Na tem ometu ob novo predelanem levem oknu zgornjega prostora so
odkrili še ohranjene poslikave, ki po svoji motiviki niso nič
posebnega; gre za preproste geometrijske like (ornamente), največ v
rdeči barvi. V steni sta bili ohranjeni vzidana omarica in niša za
postavljanje svetil in drugih predmetov. Prav ob leseni omarici na
krajši zunanji steni zgornjega prostora se je ohranila druga plast
novejše poslikave.
Oprema zgornjega prostora
Pri tej hiši so, tako kot tudi pri drugih
hišah v Štanjelu, še posebej zanimivi leseni stropovi, ki slonijo na
konzolah in ne neposredno na zidovih. Tako so se izognili vlagi, ki se
je po zidovih širila iz kleti navzgor. Hiša je prekrita s skrlami,
žlebovi za odvajanje vode so tudi kamniti in lepo kamnoseško obdelani.
Žlebova se združita na koncu hiše, tako da vsa voda lahko steče v
kamniti vodnjak. Tudi vodnjak sam je prava kamnoseška mojstrovina.
Spalni kot
V
zgornjem in spodnjem prostoru so danes zbrani tipični predmeti, ki
odražajo funkcijo stavbe v zadnjem obdobju njenega funkcioniranja. Levo
od vrat v zgornjem prostoru je spalnični del s posteljo, zibko, dvema
skrinjama, ter vzidano omarico. V kotu diagonalno od vhoda je bilo
nekoč ognjišče. To še danes dokazuje na verigo obešen kotliček, nekaj
kuhinjskih posod, predmetov in orodja. Dodatno k temu so v ta kot
postavili še kolovrat in lepo poslikano skrinjo. Ob steni desno od vrat
stoji tik za vhodom klop, nad njo je pritrjen sklednik, naprej ob isti
steni je postavljena še miza z mentergo, ob zunanji steni pa stoji
omara s predali, v kateri so hranili živila. Zanimivo je, da v tem enoceličnem prostoru ni bilo bohkovega kota, pač pa sveti podobi na steklu visita nad posteljo.
Slamoreznica
V
kletnem, spodnjem prostoru "hramu" je razpostavljenih več orodij in
naprav, ki so jih uporabljali pri delu. Največja med temi je preša za
prešenje grozdja, škropilnica za škropljenje vinske trte, slamoreznica,
vile za seno, na steni pa visita dve "krpeli" za nošenje sena ali
stelje. Posebno težo temu prostoru daje zbirka lepih predmetov iz
kamna, kot so stebrički za ograjo, posode za različne namene in stare
plošče z napisi.
Novice 
