Domov arrow Slovenske domačije
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Slovenske domačije

Jalnova hiša na Rodinah

Natisni E-pošta
Črna kuhinja
Rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah na Gorenjskem je ena izmed petih domačij, ki jih občina Žirovnica "trži" kot Pot kulturne dediščine. "Najtežja" na tej Poti je rojstna hiša dr. Franceta Prešerna v Vrbi, če se držimo zgibanke, ki jo je založila občina Žirovnica. Njej sledijo po vrsti rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Čopova spominska hiša v Žirovnici, čebelnjak Antona Janše na Breznici in kot zadnja še rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah.

Preberite več...
 

Drumlova hiša

Natisni E-pošta
Drumlova hiša v Bistrici na Zilji

Slovensko stavbno dediščino na avstrijskem Koroškem je v knjigi z naslovom Arhitektura Zilje, Roža, Podjune temeljito obdelal arhitekt Peter Fister. V nemščino prevedena knjiga ima naslov Erlebte Arhitektur in Südkarnten. Avtor je južno Koroško, podobno kot geografi, razdelil na tri enote, pri čemer poudarja, da bi bilo treba te enote še naprej deliti na podenote, kajti razlike so tudi znotraj enot precejšnje. To še posebej velja za približno 100 kilometrov dolgo Ziljsko dolino, ki je bila nekdaj na gosto poseljena s Slovenci in dvojezičnost se je ohranila vse do današnjih dni.

Preberite več...
 

Babičev mlin v Veržeju

Natisni E-pošta
Ko je govora o mlinih najprej pomislimo na mline na reki Muri. Res bi bilo narobe, če o mlinih na tej reki ne bi povedali kaj več. Pred drugo svetovno vojno je na slovenskem delu Mure "ropotalo" kar 94 mlinov in še nekaj desetletij nazaj je delovalo več kot 40 plavajočih mlinov, ki so energijo za mletje pridobivali iz reke in jo preko vodnih koles prenašali na mlevne dele mlina. Do današnjega dne se je število mlinov na Muri skrčilo na dva mlina, na Babičev mlin v Veržeju in na plavajoči mlin v Ižakovcih. Verjetno pa ne bo nič narobe, če pred tem na kratko predstavimo samo reko Muro in deželo, ki je po tej reki dobila ime Pomurje.

Preberite več...
 

Vukova domačija

Natisni E-pošta
Pogled na Žetale izpred cerkve sv. Mihaela
Pogled na Žetale izpred cerkve sv. Mihaela
Z rubriko Slovenske domačije se s tokratnim prispevkom znova vračamo v severovzhodni del Slovenije, točneje v Haloze in še točneje v vas Žetale. Tam je dne 4. oktobra 2007 prišlo do otvoritve, tudi za haloške razmere, majhne, vendar slikovite, lepe in arhitekturno dovršene hiške. Obnova hiške je stekla že dve leti pred tem, in sicer ob pomoči evropskih sredstev, kar potrjuje tudi tabla na hiši, na kateri piše, da je sredstva za obnovo prispevala poleg občine in Republike Slovenije tudi EU.
Turistično društvo Žetale jo je opremilo s predmeti, ki so jih pridobili na okoliških kmetijah, kar pomeni, da oprema v hiši ni originalna. Originalne so samo žlice, zajemalka, šalice in še nekaj drugih drobnarij. 
Preberite več...
 

Breginjska stavbna dediščina

Natisni E-pošta
Del zunanjosti obnovljenega Ščirnovega ograda z razstavnimi prostori in muzejem
Del zunanjosti obnovljenega Ščirnovega ograda z razstavnimi prostori in muzejem
Z našo rubriko Slovenske domačije se tokrat odpravljamo v najbolj zahodni del Slovenije, to je v občino Kobarid, z Robidiščem in Breginjem kot najzahodnejšima naseljema v državi. V Sloveniji z 210 občinami se občina Kobarid uvršča med večje slovenske občine, saj meri le nekaj manj kot 200 km2 (193km2), s povprečno nadmorsko višino 843 m. Že ta podatek pove, da gre v tem primeru za gorato pokrajino, na kateri v 32 naseljih živi okoli 4700 prebivalcev. Število prebivalcev se žal že vse od leta 1931 naprej zmanjšuje. Zato še toliko bolj drži tisto, kar je zapisal župan občine na internetu: "čudovita pokrajina Julijskih Alp privablja v naš prostor obiskovalce, ki se želijo umakniti gneči v prenaseljenih krajih in si poiskati miren kotiček za sprehode ali aktivno preživljanje prostega časa z ribolovom, planinskimi vzponi, kolesarjenjem, kajakom, raftingom, jadralnim padalstvom, ali pa zgolj mirno uživati v lepotah narave". Edinstvena lepotica tega prostora je reka Soča, ena najlepših v Evropi. 
Preberite več...
 

Etno hiša v Ravnem Dolu

Natisni E-pošta
Maticova etno hiša v vasi Ravni Dol na Dolenjskem;
Maticova etno hiša v vasi Ravni Dol na Dolenjskem;
V Sloveniji je zelo razširjeno prepričanje, da Slovenci nimamo pravega in odgovornega odnosa do naše bogate stavbne in kulturne dediščine. Prepočasi spoznavamo, da bomo brez te dediščine (p)ostali povsem nezanimiv del(ček) globaliziranega sveta, v katerem se bomo z lahkoto povsem izgubili. K sreči se najdejo tudi posamezniki, ki se dobro zavedajo te nevarnosti in ki po svoji osveščenosti daleč presegajo slabo osveščeno slovensko povprečje. 
Preberite več...
 

Šturmajce v Gorenji Kanomlji

Natisni E-pošta
Velika in dobro ohranjena hiša Šturmajce v Gorenji Kanomlji
Velika in dobro ohranjena hiša Šturmajce v Gorenji Kanomlji
Bralci naše rubrike Slovenske domačije so verjetno že opazili, da doslej še nismo obiskali, oziroma predstavili nobene domačije na idrijsko – cerkljanskem koncu Slovenije. Zato je bil že skrajni čas, da zapolnimo tudi to belo liso. Glede na to, da je pomlad že tu sva se z ženo odločila za obisk precej odmaknjene in skoraj na višini 700 m nad morjem stoječe domačije z imenom Šturmajce oziroma Šturmovec, kot piše v Atlasu Slovenije. Nemalo presenečena sva ugotovila, da je navzlic pomladi zgornji del makadamske poti še "lepo" zasnežen in zato tudi nevaren za vožnjo. K sreči nama je priskočil na pomoč lastnik domačije, ki je vajen te poti in je naju s svojim vozilom pripeljal do domačije in seveda tudi nazaj. Iz tega je razvidno, da je tudi zgodba o tej domačiji dokaj specifična, tako kot so specifične tudi zgodbe o že predstavljenih domačijah. 
Preberite več...
 

Rojstna hiša Janeza Jalna

Natisni E-pošta
Jalnova hiša - nekdanja mežnarja s cerkvijo sv. Klemena v ozadju
Jalnova hiša - nekdanja mežnarja s cerkvijo sv. Klemena v ozadju
Rojstno hišo Janeza Jalna na Rodinah na Gorenjskem predstavljamo v rubriki Slovenske domačije, kot eno izmed domačij pomembnih Slovencev. Hkrati je to ena izmed petih domačij, ki jih občina Žirovnica "trži" kot Pot kulturne dediščine. "Najtežja" na tej Poti je rojstna hiša dr. Franceta Prešerna v Vrbi, če se držimo zgibanke, ki jo je založila občina Žirovnica, njej sledijo po vrsti rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah (ti dve hiši smo v naši reviji že predstavili), Čopova spominska hiša v Žirovnici, Čebelnjak Antona Janše na Breznici in kot zadnja še rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah.
Preberite več...
 

Domačija kot čevljarski muzej v Turnišču

Natisni E-pošta
S slamo krita prenešena hiša, ki jo je na ta prostor postavila občina Turnišče in v njej uredila čevljarski muzej.
V rubriki Slovenske domačije se tokrat prvič srečujemo z muzejem, pri čemer že iz naziva rubrike izhaja, da le-ta ni namenjena predstavljanju muzejev. Zato je treba že takoj uvodoma povedati, da gre pri muzeju, ki ga želimo tokrat predstaviti pravzaprav za domačijo, v kateri se je dolgo časa odvijala tudi čevljarska obrt. Po opustitvi te dejavnosti so jo "prekvalificirali" v muzej. Občina Turnišče je želela na ta način ohraniti spomin na nekoč zelo razširjeno obrt v kraju in njegovi okolici. Opravka imamo torej s stanovanjsko hišo, ki je, podobno kot v primerih številnih mlinov, istočasno funkcionirala kot delavnica za čevljarsko obrt.
Preberite več...
 

Veliki Nerajec in njegova kulturna dediščina

Natisni E-pošta
200 let stara zidana hiša, v kateri je sedaj informacijski center. Hiša je podkletena in ima gank po dveh stranicah hiše.
200 let stara zidana hiša, v kateri je sedaj informacijski center.
Bela krajina je eden od tistih predelov Slovenije, v katerega samozaverovan osrednji Slovenec, kot pravi Boris Pahor, zaide samo tedaj, kadar ima tam res kakšen nujen opravek. In ker z našo rubriko Slovenske domačije doslej še nismo obiskali Bele krajine, je seveda nujno, da tudi to belo liso čimprej pobarvamo. Bela krajina bo navzlic temu še naprej bela, saj je belih brez, ki so pokrajini dale ime še vedno veliko. S turističnega zornega kota se Bela krajina predstavlja kot razvito podeželje, prepleteno z vinogradi in steljniki v objemu mogočnih belih brez in čiste reke Kolpe
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 10 od 53
costs acrobat xi pro buying buy sketchup www.jfkassassinationforum.com buying project standard
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008