Jakopičevo sprehajališče v ljubljanskem parku Tivoli gosti razstavo fotografij o secesiji v Ljubljani. Največ hiš iz tega obdobja je na Miklošičevi cesti, ki je dobila ime po pomembnem slovenskem jezikoslovcu 19. stoletja, Francu Miklošiču, in na Prešernovem trgu. Eden vidnejših arhitektov, ki je krojil secesijsko arhitekturo pri nas je bil Maks Fabijani, rojen 29. aprila 1865 v Kobdilju v občini Štanjel na Krasu. Po njegovih načrtih je bila leta 1907 zgrajena Bambergova hiša, za takratnega tiskarja in knjigarnarja. Tudi Krisperjeva hiša, postavljena leta 1901 po naročilu odvetnika Krisperja, kot prva stanovanjska hiša pri nas, je njegovo delo.
Tudi Ivan Vurnik, rojen 1. januarja v Radovljici, je pomembno prispeval h secesijski arhitekturi. Po njegovih načrtih je bila postavljena Slovenska zadružno kmetijska banka, zelo opazna, pisana zgradba na Miklošičevi ulici. Njegovo delo je tudi Sokolski dom.
To je samo zelo majhen delček secesijske arhitekture v Ljubljani, ki jo skrbno obnavljajo in renovirajo.