Domov arrow Novice arrow Mesta arrow Hrastnik
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Hrastnik

Natisni E-pošta

Rižnerjeva hiša
Rižnerjeva hiša
Hrastniška občina se razprostira na 59 kvadratnih kilometrih, ki jih poseljuje nekaj več kot deset tisoč prebivalcev. Večina jih živi v samem mestu Hrastnik, ki se ob sotočju potokov Boben in Brnica stika z drugim večjim naseljem v občini, z nekdanjo samostojno občino Dol pri Hrastniku. Današnje meje je občina dobila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z združitvijo Hrastnika, Dola in ob Savi ležečega Podkraja. Kraju so dali ime nekdaj bogati hrastovi gozdovi – tudi v občinskem grbu so upodobili hrast na belem ščitu.

Čeprav v osrčju Slovenije je bil Hrastnik, tako kot preostali veliki zasavski mesti Trbovlje in Zagorje, zaradi prometne odrezanosti dolgo le majhna vas. Bolj živahno je bilo le ob savskem bregu, saj številni najdeni spomeniki – predvsem zahvalni napisi boginji Adsaluti in bogu Savusu, pričajo o prometu v rimskem obdobju. Na desnem bregu Save, malo pred mostom, po katerem pelje cesta v Hrastnik, so rekonstruirani temelji svetišča iz prvih stoletij našega štetja.

Spomin na nekdanje brodarje in čolnarje ohranjajo tudi cerkev sv. Miklavža, njihovega zaščitnika, Rižnarjeva hiša, nekdaj premožna kmečka hiša in obrečna gostilna, ter brodarski dom, kjer se zbirajo današnji junaki rečnih brzic.
Sam Hrastnik je živel odmaknjeno, mirno življenje, dokler niso prišli iskalci zemeljskih zakladov. Premog so začeli kopati leta 1822 v Žuganju, in vaška idila ter kmetska podoba kraja sta se razleteli skoraj v trenutku. Dodaten pospešek preobrazbi v rudarsko in industrijsko mesto je sredi 19. stoletja pripeljala še južna železnica, ki je Zasavje povezala s svetom.

Ožina pri sotočju Brnice in Bobna je danes nekoliko razširjena, še leta 2007 pa se je nad njo pel Riklov most. Zgradba ni bila tolikšna arhitekturna kot ljudska zanimivost, saj je predstavljal mejo med steklarskim in rudniškim delom Hrastnika; menda še vreme ni bilo na obeh straneh enako.

Steklarna Hrastnik
Steklarna Hrastnik
Tako imenovani steklarski del naselja je še vedno poseljen z industrijskimi objekti s poldrugim stoletjem preteklosti. Hrastniška kemična tovarna je začela obratovati 1859, leto zatem pa še steklarna. Slednjo je iz Jurkloštra v Hrastnik prestavil Edvard Heider, kemično tovarno pa iz Trsta Franc Gossleth, vzrok pa sta bila obakrat obilje premoga in nova železna cesta.          

Villa de Seppi
Villa de Seppi
Med pomniki takratnega časa je najbolj mogočna vila de Seppi, gradič na nekoliko dvignjenem svetu nad steklarno, ki so ga leta 1894 po vzoru tržaškega Miramara zgradili kot letno rezidenco Gosslethove hčere Eme de Seppi. Neoromanska vila z razgibano zunanjščino je bila shajališče pomembnežev, saj je bil med številni Eminimi obiskovalci tudi beneški patriarh Sarto, kasnejši papež Pij X. Kot kontrast temu bogastvu je ob podnožju, v neposredni bližini industrijskih objektov, med obema vojnama zraslo značilno naselje cenenih stanovanj za delavce kemične tovarne in steklarje.

V tem delu Hrastnika, v neposredni bližini križišča, kjer se razcepita cesti proti Hrastniku ali Dolu – ta vodi naprej proti Rimskim toplicam – je v leta 1907 zgrajeni nemški šoli naseljen muzej. Med prikazi občinske in zasavske preteklosti izstopa lutkovna zbirka, zgrajena na zapuščini tamkajšnjega Lutkovnega gledališča Svoboda. Življenje lutk je bilo ves čas zanimivo; že začelo se je tako: lutkarji so pravzaprav hoteli biti letalci, ker pa jim je edino jadralno letalo strmoglavilo, so bosi ustanovili marionetno lutkovno gledališče …

Današnje mestno središče je na mestu, kjer je včasih kraljeval rudnik, in na terasi na zahodnem robu doline, na Logu in na nekdanjem Roševem. Rudniški objekti izginjajo ali počasi spreminjajo svojo zunanjost, med bolj opaznimi pa so bronasta skulptura Izmena v rovu kiparja Stojana Batiča, ohranjen vhod v jamo Ojstro in železni stolp starega glavnega jaška z razgaljeno skeletno podobo in krono z rudarskim znakom. Med pomnike minulega časa pa sodi tudi muzejsko Mlakarjevo rudarsko stanovanje, ki sta ga tvorila kuhinja in spalnica.                

Mesto Hrastnik
Mesto Hrastnik
Tam se srečamo še z drugačno preteklostjo. Trg nosi ime zgodaj umrlega pesnika Franca Kozarja, sodobna knjižnica se imenuje po akademiku in najpomembnejšem prevajalcu antičnih del v slovenščino Antonu Sovretu. Mož, ki je prepesnil Homerjevi Iliado in Odisejo, Ajshilove, Sofoklejeve in Evripidove tragedije ter številna druga dela, je bil rojen v bližnji Šavni Peči, naselju na planoti nad ozko savsko dolino. Velikemu humanistu so v vasi postavili bronast spomenik, njegovi častilci pa se vsako leto prvo oktobrsko soboto tja odpravijo na literarno romanje. 

V mestnem središču je še vrsta zanimivih zgradb z bogato preteklostjo ali bogato današnjo ponudbo. Delavski dom z galerijo je prizorišče različnih kulturnih dogodkov, med katerimi ima posebno mesto večdnevni festival scenskih umetnosti Rdeči Revirji, ki se zgodi na prehodu iz maja v junij. Za drugačno dušno hrano poskrbijo v na drugi strani ceste stoječi cerkvi Kristusa Kralja, ki so jo po načrtih Lada Khama zgradili leta 1936; Hrastnik pred tem sploh ni imel cerkve. Za telo in mnogim tudi za dušo pa so na voljo številne rekreativne možnosti v športnem parku na Logu z nogometnim igriščem in napravami za atletiko, veliko telovadnico, kegljiščem, manjšim pokritim kopališčem. Na drugem bregu Bobna ponudbo dopolnjujejo teniška igrišča, avtomatizirano strelišče, balinišče in igrišča za badminton in odbojko na mivki.

Na koncu pa še pesem, katere najbolj trdoživ predstavnik je Rudarska godba Hrastnik, ki svoj čas meri od leta 1853. In ker glasbe in dobre volje, ki se navadno družita, ni nikdar preveč – vsaj nekoliko pa tudi zaradi rivalstva – imajo svojo godbo tudi steklarji.

Avtor besedila: Roman Rozina, Regionalni center za razvoj d.o.o.
Avtor slik: Roman Rozina in Lovro Rozina

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Hrastnik  mesto  Štajerska 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008