Domov arrow Novice arrow Mesta arrow Črnomelj
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Črnomelj

Natisni E-pošta

Črnomelj

Povezani prispevki:


Črnomelj
Mesto Črnomelj je največje mesto v Beli krajini in zato tudi njeno središče. Premore skoraj pet in pol tisoč prebivalcev. Leži na nadmorski višini 163 metrov in je eno od tistih slovenskih mest, za katere je značilna strateška lega na varnem pomolu v okljuku reke Lahinje. Pravzaprav je pomol visoko nad sotočjem globoko vrezanih rek ali bolje rečic Lahinje in pritoka Dobličice.

Zaradi svoje centralne lege je Črnomlju že zgodaj pripadla tudi vloga prometnega središča Bele krajine. Tu se odcepijo ceste proti Metliki, Semiču in naprej proti Dolenjskim Toplicam, Adlešičem, Gribljam, Vinici in preko Starega trga ob Kolpi proti Kočevju. Črnomelj pa ni samo prometno, marveč tudi kulturno zaposlitveno, oskrbovalno in upravno središče večjega dela Bele krajine.

Cerkev v Črnomlju

Srednjeveški Črnomelj je zaradi lege na ozkem pomolu obsegal razen osrednje ceste le dve vzporedni ulici, s katerih so držale poti do obeh rečnih strug. Ko so skopali jarek je nastal iz pomola otok, tako, da je bilo mesto dostopno skozi gornja vrata po dvižnem mostu. Ulična zasnova starega mesta se tudi kasneje ni bistveno spremenila. Zaradi prostorske stiske so kmetje postavljali gospodarska poslopja zunaj mestnega obzidja, pred Vavtaro, to je mestnim vhodom. Ko je prenehala turška nevarnost se je mesto začelo širiti po valoviti okolici. Po zasutju obrambnega jarka v 18. in 19. stoletju so se predmestja združila s starim mestom v skupen urbani prostor. Iz starega jedra se je mesto najprej razširilo proti severu, po drugi svetovni vojni pa še ob cestah proti Svibniku, Vojni vasi, Metliki in Kanižarici.

Preteklost

O tem, da je bil kraj obljuden že v starejši železni dobi pričajo žarni grobovi. Precej najdb je tudi iz rimskega obdobja, nekaj rimskih nagrobnikov je vzidanih celo v zidove črnomaljskih sakralnih objektov. Okoli župnijske cerkve so odkrili staroslovanske grobove iz 10. in 11. stoletja. Kraj Črnomelj se prvič omenja leta 1228 kot Schirnomel. Tržne pravice je kraj dobil leta 1277, mestne pa leta 1407. Pri tem je nenavadno to, da so ga šele v naslednjem stoletju začeli dejansko označevati kot mesto, medtem ko so ga še celo 15. stoletje označevali kot trg. Mestne pravice in s tem lastna mestna uprava, sodstvo in pravica do sedmih sejmov letno pa so vseeno veljale že od leta 1407 naprej. Meščani, vitezi in vojaki so bili oproščeni plačevanja davkov.

Posojilnica Črnomelj

V 15. stoletju so Črnomelj zaradi turških vpadov zavarovali z obzidjem in izkopali jarek. Turki so mesto neuspešno oblegali kar 19 krat, začenši z letom 1408. Med leti 1529 in 1579 je postal Črnomelj celo pomembno izhodišče za vojaške pohode proti Turkom. To je bil tudi čas občutnega razcveta mesta, saj se v njem niso zbirali samo vojaki, marveč tudi trgovci in obrtniki.

Po letu 1579 je obrambne funkcije od Črnomlja prevzel Karlovac in po zgraditvi trdnjave se je tja preselilo tudi vojaštvo. Črnomelj je začel gospodarsko propadati. Manj pomemben podeželski kraj je ostal vse do konca prve svetovne vojne, k čemur so precej pripomogli tudi vpadi Uskokov in Hajdukov, ki so pogosto ropali po Beli krajini. Avstrijski orožniki so ropanje zatrli šele sredi 19. stoletja. Razcvet mesta so oteževale tudi naravne in druge nesreče: požar leta 1566, kobilice leta 1611, kuga leta 1646, kolera 1835 in koze 1855.

Pomembno vlogo je v zgodovini Črnomlja odigrala protestantska cerkvena občina, ki je v drugi polovici 16. stoletja prevzela mestno šolo, v kateri so poleg latinice poučevali tudi glagolico in cirilico. Pod pritiskom protireformacije je morala šola prenehati z delom že v začetku 17. stoletja. Na kulturno in politično življenje Slovencev je imela velik vpliv tudi knjižnica, ustanovljena 1868.

Med drugo svetovno vojno je bil Črnomelj pod italijansko okupacijo do kapitulacije Italije, septembra 1943. Zatem je bil do konca vojne, tako kot velika večina Bele krajine, v rokah partizanov. Bil je tudi sedež partizanskih vojaških, kulturnih in gospodarskih ustanov. Spomenik žrtvam stoji na bližnjem Gričku.

Z vidika kulturne dediščine zavzema posebno mesto črnomaljski grad, ki je bil prvič sezidan že leta 1165. Kasneje so sezidali večjega, ki se je z nekaj prizidavami ohranil vse do današnjega dne. Grad je pogosto menjal lastnike; v srednjem veku so najprej gospodovali plemeniti Črnomaljski, nato v 16. stoletju Frankopani, kasneje grofje Lichtenbergi. Pred drugo svetovno vojno je bil v lasti rodbine Lackner, ki je del grajskih prostorov odstopila za pisarne. Na dvorišču gradu so razstavljeni rimski nagrobniki. Že v 13. stoletju je nastala tudi komenda viteškega reda templarjev. Kvalitetno notranje dvorišče ima prenovljene nadstropne arkade.

Vojinska cerkev

V središču mesta stoji župnijska cerkev sv. Petra, ki se omenja že leta 1228, sedanja baročna dvorana s kapelami je iz prve polovice 18. stoletja. Gotska cerkev sv. Duha se prvič omenja leta 1487. V poznogotskem prezbiteriju ima križnorebrast obok. Skupaj z obrambnim obzidjem so jo obnovili konec 19. stoletja. V bližnjem gozdu Mestni lozi stoji na samem cerkev sv. Sebastijana. V Črnomlju deluje tudi edina gimnazija v Beli krajini.

Skozi mesto je v prvem letu prve svetovne vojne stekla železniška proga Novo mesto - Črnomelj - Karlovac. Navzlic temu se je prva industrija v mestu pojavila šele proti koncu vojne. Leta 1917 so namreč postavili prvo parno žago, na katero so dovažali les po 27 km. dolgi gozdni železnici iz Kočevskega Roga. Domačin J. Doltar, povratnik iz Amerike, je leta 1920 ustanovil majhno livarno, predhodnico sedanje črnomaljske železnolivarske in strojne tovarne. Iz starih žagarskih obratov se je po drugi svetovni vojnin razvila lesnopredovalna industrija. Poleg tega deluje v Črnomlju tudi manjša tekstilna tovarna.

Občina Črnomelj

Občina Črnomelj je največja belokranjska občina, saj je tako po površini (339 km2) kot po številu prebivalcev (nekaj manj kot 15.000) večja od obeh ostalih belokranjskih občin skupaj. V približno 200 gospodarskih družbah je zaposlenih okoli 2.300 ljudi, poleg tega pa je v občini še 485 samostojnih podjetnikov in obrtnikov. Črnomaljski delavci zaslužijo manj kot je republiško povprečje.

Daleč najpomembnejša gospodarska družba je Danfoss Compressors, ki je tudi za slovenske razmere zelo velika in je v sto odstotni danski lasti. Zaposluje več kot 1.100 delavcev in ustvari veliko večino (94 odstotkov) vsega izvoza iz občine Črnomelj. S kompresorji zalaga 3 odstotke svetovnega trga. Druga najpomembnejša panoga je trgovina, ki ji sledi gradbeništvo s precej znanim gradbenim podjetjem Begrad. Pomen kmetijstva je z ozko ekonomskega stališča majhen, saj je njegov delež v občini celo manjši od republiškega povprečja. Najpomembnejša panoga je vinogradništvo, ki ji sledita sadjarstvo in živinoreja. Vse bolj pomembna panoga postaja tudi turizem, ki pa ga ne želijo vezati izključno na dva krajinska parka v občini, Kopo in Lahinjo. Še več kot polovico občine je poraščene z gozdom.

Satelitska slika Črnomlja in okolice.

 Avtor: Tomaž Štefe

Avtor slik: Jani Stepan

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Bela krajina  Dolenjska  mesto  Črnomelj 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Maxi   | 86.61.71.xxx | 2007-11-10 15:52:50
Uf, lep clanek Pa tud kul slike mondy
tanja   | 89.212.126.xxx | 2008-02-01 14:26:10
hello.črnomelj je zelo cool mesto lahko bi bilo malo več šopingov
mojca   | 89.212.19.xxx | 2008-03-03 18:47:11
Zdravo.ALI KDO POZNA KAKŠNO DOBRO STRAN O ČRNOMELJ KE RABIM ZA ŠOLO?! HVALA VAM V NAPREJ
maja   | 89.212.19.xxx | 2008-03-03 18:49:21
Ja jaz poznam pejt na Wikipdijo
mojca - re:   | 89.212.19.xxx | 2008-03-03 18:50:54
maja je napisal:
Ja jaz poznam pejt na Wikipdijo
Sej sem šla sam mam premal pa v knjigah ni nič zanimljivega vseen hvala
mojca - re:   | 89.212.19.xxx | 2008-03-03 18:48:25
mojca je napisal:
Zdravo.ALI KDO POZNA KAKŠNO DOBRO STRAN O ČRNOMELJU KER RABIM ZA ŠOLO?! HVALA VAM V NAPREJ
Neimenovan   | 95.176.155.xxx | 2010-03-23 14:13:18
Zdravo.ALI KDO POZNA KAKŠNO DOBRO STRAN O ČRNOMELJU KER RABIM ZA ŠOLO?! HVALA VAM V NAPREJ
om   | 90.157.181.xxx | 2008-11-05 14:47:05
cool
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008