Včeraj se nam je doma utrnila dobra ideja za nedeljski izlet. Gremo pogledat izvir Kamniške Bistrice. Super. Najprej smo malo pogeldali po internetu in slike so nas tako navdušile, da smo se takoj odpravili na pot.
Pot do Kamnika znamo že na pamet. Potem pa smo sledili znakom za Veliko planino. Ko smo se pripeljali pod samo nihalko, smo vedeli, da smo že precej blizu. Sedaj smo sledili znakom za Dom v Kamniški Bistrici, tam pa so se začele prve težave.
Včeraj je bil namreč 11. Gorski tek na Grintavec – za pokal Slovenije v gorskih tekih ter državno prvenstvo Slovenije. To je namreč pomenilo nepopisno gnečo okrog doma in ker so nas redarji usmerili naprej mimo doma smo potem parkirali nekje 300 m bolj zadaj.
Obuli smo se v primerne čevlje in se odpravili… za šumom vode, seveda. Ko smo prišli do reke, pa navkreber proti izviru, kam pa drugam. Hodili smo tako kakšno uro, malo po skalah praznih hudournih strug, malo po potkah. Šli smo skozi Spominski park, pa čez ozko brv in našli izvir vode malo višje. Zadovoljni z dosežkom smo se vrnili po cesti nazaj do avta.
Ko smo se z avtom vračali mimo doma in kapele Lurške Marije smo pa opazili smerokaz za izvir Kamniške Bistrice, ki pa je kazal čisto v drugo smer. Pozneje smo prebrali, da ima Kamniška Bistrica kar tri izvire, glavni pa je ta pri domu. Mi smo torej našli enega od stranskih.
Nič hudega. Nahodili smo se, plezali po skalah, imeli lep izlet – glavni izvir Kamniške Bistrice si bomo pa ogledali naslednjič.