Od Razdrtega do Nove Gorice se nad Vipavsko dolino dvigajo strma pobočja Nanosa in Trnovskega gozda. To je obsežni nariv apnenčaste gmote na fliš Vipavske doline. Ob teh premikih, ki si jih naše časovno omejeno zavedanje zelo težko predstavlja, so nastajali številni prelomi. Enega si bomo na današnjem izletu tudi ogledali. A lepo po vrsti. Ves rob planote je izjemno razgledišče, prava promenada, ki pa si jo privoščimo le v dneh brez burje. Seveda se lahko lotimo le posameznih odsekov. Za predokus in spodbudo se podajmo do naravnega okna Otlica. Gotovo prvi obisk ne bo zadnji!
Ime okna in bližnjega kraja je enako – Otlica. Skupen je tudi nastanek imena iz besede ‘votlica’. Znano je še eno ime – Luknja. Razlagi obeh imen postaneta odveč v trenutku, ko zagledamo naravno okno, čeprav se nam razkrije šele, ko smo v neposredni bližini. Ob robu planote je globlja vrtača, na njeni zunanji strani pa je v steni izrazit prelom. Ker so tod kamnine bolj pretrte, so tudi manj odporne na delovanje zmrzali in hitreje razpadejo. Tako se je razpoka v prelomu postopoma razširila v okno. Skozenj lahko pokukamo v Vipavsko dolino. Okno je kakih 12 m visoko in v najširšem delu 5 do 7 m široko.
Obstaja pa tudi slikovitejša razlaga o nastanku otliškega okna. Zgodba je še živa v ljudskem izročilu domačinov in je večkrat zapisana. Pripoveduje, kako sta sveti Peter in Jezus potovala po teh krajih. Jezus je Petru pripovedoval, da Čaven stoji na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom. Prisluškoval jima je hudič in se polakomnil zlata. Naredil si je dve oprtnici, da bi z njima prestavil goro. Ko je dvignil breme, ena oprtnica ni zdržala težkega bremena in se je strgala. Hudič je izgubil ravnotežje, se spotaknil in z rogom s tako silo zadel v skale, da je nastala luknja, zakladi Čavna pa ostali skriti v njegovih nedrjih.
Še vedno vlada ob oknu neko posebno vzdušje, zato ni nič nenavadno, da je spodbudilo razlagalne pripovedke. Iz temačne, mrzle vrtače uzremo kar skozi steno svetlobo, toploto in mehkobo Vipavske doline – pogled, poln upanja, proti obljubljeni deželi. Pogled na Otlico z druge strani, še posebej v velikonočnem času, spominja na odprt grob, s katerega je odvaljena skala pri vhodu. Ker je grob prazen, je naša vera utemeljena in upanje stvarno. Torej, veselimo se! Aleluja!
Dostop:
S Cola proti Predmeji do Otlice, kjer pustimo avto (primeren prostor je pri pokopališču). Po označeni poti pridemo do okna v dvajsetih minutah. Označena pot vodi tudi iz Ajdovščine.