Vsebina:

Pokrajina: Štajerska
Statistična regija: Koroška
- Prebivalci: 17.063 (1. 1. 2026, SURS)
- Površina: 174 km²
- Število naselij: 22
- Sedež: Slovenj Gradec
Mestna občina Slovenj Gradec leži v Mislinjski dolini na severu Slovenije, med vzhodnim koncem Karavank in zahodnim Pohorjem. Na 174 kvadratnih kilometrih ima 22 naselij in 17.063 prebivalcev (1. 1. 2026), kar jo uvršča med manjše mestne občine. Mesto Slovenj Gradec, ki ima okoli 7.750 prebivalcev, je skupaj z Ravnami na Koroškem in Dravogradom središče Koroške. Zgodovinsko je del Štajerske, od leta 2005 pa spada v Koroško statistično regijo. Leta 1989 je mesto prejelo naziv glasnik miru Organizacije združenih narodov.

Lega in narava
Mesto se je razvilo na ravnici ob potokih Mislinji, Suhodolnici in Homšnici. Na zahodu se nad njim dviga Uršlja gora ali Plešivec, s 1.699 metri najvzhodnejši vrh Karavank. Na vrhu stoji gotska cerkev sv. Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji, ime Plešivec pa gora dolguje sivemu apnenčastemu vrhu sredi gozdnatih pobočij. Okolico gore spoznamo na gozdno-turistični poti Plešivec.
Na vzhodu se začenja Pohorje. Na njegovem najzahodnejšem in najvišjem delu nad mestom je smučišče Kope z dobrimi 8 kilometri prog med 1.010 in 1.542 metri nadmorske višine, s progo za tek na smučeh in sankališčem. Po obronkih zahodnega Pohorja nad Legnom vodi Bernekerjeva pot. Tri kilometre jugovzhodno od mesta, v Mislinjski Dobravi, je športno letališče z asfaltno stezo, dolgo 1.200 metrov, ki so jo dokončali leta 1979.

Zgodovina
Arheološke najdbe kažejo, da je bila kotlina poseljena že zelo zgodaj, saj je ležala ob poti med Celovško kotlino in osrednjo Slovenijo. Na planoti Puščava za grajskim gričem nad Starim trgom so našli ostanke gradišča iz mlajše železne dobe. V antiki je tu stala rimska poštna postaja Colatio. Na grajskem griču so odkrili slovansko grobišče s 136 grobovi in grad, ki sodi med najstarejše na Slovenskem. Več o tem kraju pove članek Stari trg pri Slovenj Gradcu.
Ime Gradec, kar pomeni majhen grad, se prvič omenja leta 1091. Predpona Windisch, s katero so Nemci označevali Slovane, je mesto ločila od Gradca na avstrijskem Štajerskem, iz te oznake pa izhaja tudi današnje slovensko ime. Posest je po izumrtju Spanheimov prešla na Andeške, v času vojvode Bertolda III. Andeškega okoli leta 1185 pa je v trgu delovala kovnica. Mestne pravice je Slovenj Gradec dobil pred letom 1267, pod Habsburžani pa se je od 14. stoletja obdal z močnim obzidjem. Od leta 1180 do leta 1918 je spadal v vojvodino Štajersko. Mesto je bilo izvorni sedež plemiške rodbine Windisch-Graetz, ki se v virih pojavi leta 1220. V 15. in 16. stoletju so v mestu delovale družine umetnih obrtnikov, v baroku pa slikarska družina Strauss ter kiparja Janez in Jurij Mersija.
Pomembni dogodki
Do konca prve svetovne vojne je bilo mesto pretežno nemško govoreče, v okolici pa so živeli Slovenci. Po štetju leta 1880 je nemško govorilo 75 odstotkov meščanov. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je mesto pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, del nemško govorečih prebivalcev pa se je izselil v Avstrijo. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli nacisti in ga priključili Tretjemu rajhu, v hribih vzhodno od mesta pa se je razvilo partizansko gibanje. Po vojni se je začela hitra industrializacija.
Leta 1959 so mestu priključili sosesko Na Legnu. Leta 1957 je bila ustanovljena galerija, ki je v letih 1966, 1975, 1979, 1985 in 1991 pod okriljem Združenih narodov pripravila mednarodne likovne razstave. Te so prispevale k temu, da je mesto leta 1989 postalo glasnik miru. Od tega leta je dejavno v Mednarodnem združenju mest glasnikov miru. Državni zbor je 3. oktobra 1994 sprejel zakon, s katerim je Slovenj Gradec postal ena od 11 mestnih občin. Leta 2012 je bil skupaj s Ptujem partner Maribora, evropske prestolnice kulture.

Stavbe in znamenitosti
Mesto je ohranilo srednjeveško zasnovo z Glavnim trgom, Trgom svobode in ozko Meškovo ulico. Najstarejša stavba v mestu je župnijska cerkev sv. Elizabete, ki jo je oglejski patriarh Bertold leta 1251 posvetil svoji nečakinji. Iz prvotne stavbe sta ohranjeni romanska ladja in dve romanski okni. Glavni oltar je izdelal štajerski baročni kipar Janez Jakob Schoy, sliko sv. Elizabete pa Franc Mihael Strauss. Ob njej stoji gotska cerkev sv. Duha s freskami iz sredine 15. stoletja. Leta 1994 so pri izkopavanjih odkrili ostanke cerkve iz druge polovice 9. stoletja, ki velja za najstarejšo na Štajerskem.
V nekdanji mestni hiši ima sedež Koroška galerija likovnih umetnosti, ki jo je od ustanovitve leta 1957 do leta 1997 vodil slikar Karel Pečko. Hrani med drugim mednarodno zbirko, afriško zbirko in dela Franca Bernekerja, Bogdana Borčića, Valentina Omana in Jožeta Tisnikarja. Koroški pokrajinski muzej je bil ustanovljen leta 1951. Na Glavnem trgu stoji rojstna hiša Huga Wolfa, na robu jedra pa dvorec Rotenturn. Njegov stolp je v drugi polovici 15. stoletja prezidal upravnik gospostva Ilija Schulthäuzinger, današnjo podobo pa je dvorec dobil sredi 18. stoletja pod družino Kulmer, na kar spominja letnica 1755 nad portalom. Nad mestom je podružnična cerkev Matere božje na Homcu.

Znani ljudje
V Slovenj Gradcu se je 13. marca 1860 rodil skladatelj Hugo Wolf, mojster samospevov, ki je umrl 22. februarja 1903 na Dunaju. Njegova starša sta imela slovenske prednike. V Legnu se je 4. oktobra 1874 rodil kipar Franc Berneker. V mestu je živel in 11. januarja 1964 umrl duhovnik in pisatelj Ksaver Meško, po katerem se imenuje knjižnica. Slikar Karel Pečko, ki je umrl v Slovenj Gradcu 2. maja 2016, je za kulturno podobo mesta prejel Valvasorjevo nagrado in leta 1996 srebrni častni znak svobode. Slikar samouk Jože Tisnikar, rojen leta 1928 v Mislinji, je dolgo delal kot obdukcijski pomočnik v slovenjegraški bolnišnici in umrl v Slovenj Gradcu 30. oktobra 1998. Galerija mu je posvetila posebno zbirko.

Gospodarstvo in danes
Od petdesetih let 20. stoletja je Slovenj Gradec gospodarsko in upravno središče slovenske Koroške. V mestu sta Splošna bolnišnica z urgentnim centrom za Koroško in Šaleško dolino, Fakulteta za zdravstvene in socialne vede in Fakulteta za tehnologijo polimerov ter Šolski center z gimnazijo in višjo strokovno šolo. Delujeta Koroški radio in Koroška regionalna televizija. Državna cesta obide mesto po vzhodnem robu, zato so lahko staro mestno jedro uredili brez tranzitnega prometa, v njem pa so se razvile trgovina in storitve. Leta 2022 so odprli zimski in letni bazen. Občina se deli na pet mestnih četrti in deset vaških skupnosti.
Naselja v občini
Brda, Gmajna, Golavabuka, Gradišče, Graška Gora, Legen, Mislinjska Dobrava, Pameče, Podgorje, Raduše, Sele, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Tomaška vas, Troblje, Turiška vas, Vodriž, Vrhe, Zgornji Razbor.
Članki o občini na kam.si
Stari trg pri Slovenj GradcuNaši predniki so radi vezali vremenska pravila na svetniške godove.
Slovenj GradecPri našem popotovanju po starih slovenskih mestih se bomo tokrat ustavili v mestecu in deželici na meji med …
Gozdno-turistična pot PlešivecVeč kot polovico površine naše domovine (57,7 %) pokrivajo gozdovi, po čemer smo na tretjem mestu v Evropski uniji.
Bernekerjeva potObmočje Slovenj Gradca z okolico in avstrijska Koroška sta prepleteni s številnimi tematskimi potmi, ki nam …
Homec pri Slovenj GradcuNa Slovenskem imamo več Homcev, ki so povezani z božjepotništvom.
Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.slovenj-gradec.si
Povezava na Wikipedijo








