Mošnje se razprostirajo na levi strani ob glavni cesti Ljubljana – Jesenice, južno od Radovljice. Ležijo na nadmorski višini 483 metrov. Takoj ko zavijete z glavne ceste pa vas že pozdravi prva znamenitost tega kraja – grad Podvin, ki ga domačini imenujejo kar Podvinska graščina. Prvič se Podvin omenja že leta 1311 kot dediščina gospodov Podvinskih (Podweinov), ki so bili vazali grofov Ortenburških. Po njihovem izumrtju leta 1418 je po dedni pogodbi graščina prešla v last Celjskih grofov, za njimi pa Habsburžanom. Danes je graščina preurejena v gostinsko-turistični objekt.
Že od daleč se vidi župnijska cerkev sv. Andreja, ki stoji na tem mestu najverjetneje že od 10. stoletja, saj so ob zadnjih izkopavanjih v okolici cerkve odkrili slovanske najdbe iz tega obdobja, pisno pa se cerkev prvič omenja leta 1154. Cerkev je v osnovi triladijska romanska bazilika, ki je bila kasneje večkrat prezidana. V njej so tudi freske iz 15. stoletja ter baročni oltarji. Zelo zanimiv je baročni glavni oltar Janeza Vurnika iz leta 1894, zelo znana slika pa je tudi Mati dobrega sveta, ki jo je na stranski oltar naslikal leta 1751 znan slikar Fortunant Bergant. Zanimiva rustikalna poslikava pa je vidna tudi na zunanjih stenah. Do začetka 21.stoletja je k župniji Mošnje spadalo tudi največje romarsko središče v Sloveniji – Brezje.
Vsekakor se morate ustaviti v Krajevnem muzeju Mošnje, v katerem je že leta 2004 nastala manjša muzejska zbirka, ki pa so jo leta 2007 dopolnili in tudi razširili. Zbirka je dokaz, da znajo krajani resnično ceniti kulturno dediščino, kajti v vasi in okolici se je ohranilo res veliko predmetov, ki s svojimi zgodbami odstirajo tančice skrivnostne preteklosti. Muzej je razdeljen na dva dela: na zbirko orodij ter strojev iz domačih logov in na zbirko, ki zajema dejavnosti v kraju, ki so zaznamovale razvoj vasi.
Vas leži ob potoku Dobruša, ki je skozi stoletja oblikovala globel, ki jo domačini imenujejo »mošenski graben«. Ob potoku so se nekdaj nahajali mlini ter žage in še danes si lahko ogledate eno takšnih – še delujočo žago, imenovano Venecianka.
Ob sprehodu po vasi boste poleg prijaznih krajanov s tipičnim dialektom opazili še lep in predvsem aktivnosti poln Kulturni dom, na koncu vasi pa boste naleteli še na arhitekturne ostanke iz rimskih časov. Ob gradnji avtoceste so namreč strokovnjaki v lanskem letu našli ostanke vile rustice – rimske postojanke ob glavni cesti med Emono (današnjo Ljubljano) in Virunom (tedanje središče v današnji Celovški kotlini). Najdbe kažejo, da je zrasla ta naselbina pred 2000 leti ob začetku rimskega prodora v naše kraje in je trajala neprekinjeno skoraj celih 400 let. Ob izkopavanjih so bila najdena številna pisala, različna orodja, denar, nakit, razne sponke, igle in številna lončevina ter steklovina. Celovita podoba naselbine bo še natančneje prikazana po temeljiti preučitvi najdišča.
Toliko na kratko o tej zanimivi majhni vasici, ki ima kljub svoji geografski majhnosti zelo veliko zanimivih krajevnih ponosov. Obiščite vasico tudi vi in kot bi rekli Mošnani: »Ejga, Gorenjci nismo vohrn, pridte, mate kej vidt, odšl bote fest zadovoln«.