Pod Gaštejskim klancem v Kranju se nahaja naravna jama Tular, o kateri je pisal že sam Janez Vajkard Valvasor. Včasih so se v njej veliko igrali vaški otroci, med vojno pa so vhod obzidali in spremenili v zaklonišče. Od takrat je jama zaprta in dandanes se je spomnijo le še redki. Čeprav živim v Kranju že skoraj štiri desetletja, sem tudi jaz za to jamo slišal šele pred kratkim, ko so za obiskovalce odprli stare rove pod mestom in ob tem opisali tudi živali, ki tam živijo , pri tem pa omenili tudi bližnjo jamo Tular.
V tej jami je namreč že od leta 1960 laboratorij v katerem gojijo in proučujejo človeške ribice (Proteus anguinus). Edini podoben laboratorij, kjer prav tako razmnožujejo človeške ribice zunaj njihovega naravnega okolja a vendarle pod zemljo je v mestu Moulis v francoskih Pirenejih.
Sicer pa gojijo človeške ribice še v nekaterih laboratorijih: v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Madžarski in Veliki Britaniji.
Naravno okolje te edinstvene živali sicer sega od Slovenskega krasa, kjer so jo tudi prvič opazili in opisali, pa vse tja preko Istre, hrvaške Dalmacije do Hercegovine.
Nekaj zanimivosti:
- hrani se z organizmi v jamskih vodah (rakci, ličinke,…) brez hrane pa lahko zdrži tudi do 10 let!
- leta 1986 so v Beli Krajini odkrili črno podvrsto Človeške ribice
- življenjska doba je še neznana. V Kranju nekatere živijo že od leta 1963 in ker so tja prinesli odrasle (stare vsaj 20 let) pomeni, da so sedaj stare vsaj 65 let
- še vedno ne vedo, ali morda lahko kotijo žive mladiče. V laboratoriju vedno ležejo jajčeca, ki pa jih v naravi še nikoli niso našli.
Jama Tular je za obiskovalce seveda zaprta. Vsako vznemirjanje te živali namreč pomeni, da precej spremenijo svoje obnašanje ali celo kar za nekaj let prekinejo svoj življenjski cikel.