Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Sv. Trojica v Sl. Goricah
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Sv. Trojica v Sl. Goricah

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Sv. Trojice

Sv. Trojica v Sl. Goricah
Med božjepotnimi cerkvami, posvečenimi Sveti Trojici, je na Slovenskem najimenitnejša tista, ki je dala ime kraju in enkraten pečat vsej pokrajini okrog sebe: Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Kot božja pot je zaslovela in stopila v zgodovino šele v času ponovnega razcveta katoliške vere v začetku 17. stoletja. Na kraju, ki so mu takrat pravili Porčki vrh (Purkstalberg), je nekočstala kapela Svetega Duha. Bila je lesena in so jo postavili leta 1631. Že takrat so verni radi prihajali sem. Ko pa so večkrat ponoči videli na vrhu hriba goreti tri plamene, nekateri so trdili, da tri luči, drugi, da tri zvezde, so to nenavadno svetlobno znamenje razumeli kot nadnaravno naročilo, naj pozidajo tukaj cerkev v čast Sveti Trojici. Obrnili so se na škofa in kmalu dobili dovoljenje. ZemIjišče za cerkev je podaril cmureški grof Wolfgang Stubenberg. Temeljni kamen je 15. julija leta 1636 slovesno blagoslovil sekovski škof Janez Marko. Napis, ki je vzidan nad vrati v zakristijo, pravi, da so štiri leta pozneje delo uspešno končali, in pri tem omeni, da je bila cerkev postavljena zgolj z darovi. Bila je veliko manjša od sedanje. Od nje je danes ohranjen zvonik, ki stoji zdaj za prezbiterijem, takrat pa je pod njim bil glavni cerkveni vhod; to, kar je danes prezbiterij cerkve, je bila takrat cerkvena ladja. Božja pot je postajala vse bolj znana. Ker so se tukaj godili tudi čudeži, se je število romarjev še povečalo. Leta 1662 so se grofje Stubenbergi obrnili na avguštince s prošnjo, naj prevzamejo skrb za romarje in cerkev. Ti so leta 1692 prizidali samostan, ki je bil sprva še večji kakor dandanes. Pri tem jim je pomagal graščak z Negove Ferdinand Ernest Trautmansdorf. Njegov nagrobnik je vzidan pod prižnico. Soproga tega grofa pa je dala postaviti ob severni strani leto kasneje (1693) loretsko kapelo, kjer je še danes kip Loretske črne Marije z detetom, v zahvalo, ker je prenehala turška nevarnost.

V času največjega razcveta, sredi 18. stoletja, so se skrbniki Svete Trojice, očetje avguštinci, odločili pozidati novo cerkev. Na pomoč jim je priskočil grof Draškovič iz Varaždina in od leta 1735 do 1740 so cerkev povsem prezidali. Dotedanja ladja je postala prezbiterij, zraven pa so prizidali novo ladjo s stranskimi kapelami, nad katerimi je posebna galerija. Leta 1756 so postavili veliki oltar in tri leta kasneje še šest stranskih oltarjev. Leta 1780, tik preden je Jožef II. začel svoje reforme in ukinil številne božje poti, so postavili tudi dva nova zvonika k pročelju. Z novimi uredbami cesarja Jožefa je bila pri Sv. Trojici ustanovljena župnija, avguštinski samostan pa leta 1786 razpuščen. Leta 1811 so avguštinci zapustili kraj, skrb zanj pa so prevzeli škofijski duhovniki. Romarji so kljub vsem nasprotnim tokovom in drugačnim časom še vedno prihajali v procesijah. Bilo jih je čez sto tisoč na leto. Zato so leta 1854 skrb za Sveto Trojico prevzeli frančiškani, ki to božjo pot vodijo še danes.

Tako ugledna božja pot ima tudi temu primerno bogastvo, ki se je v stoletjih zbralo na tem kraju. Najlepša je seveda oltarna oprema. Glavni oltar je delo neznanega mojstra, kaže pa, da so se avguštinci obrnili na graške mojstre umetnosti. Šest stranskih oltarjev je značilno baročno delo, eden med njimi, tisti, ki je posvečen sv. Križu, ima Kremser-Schmidtovo upodobitev Križanega. Svojska dopolnitev, čeprav veliko kasnejša, so še štirje stranski oltarji v zadnjem delu ladje, ki se po slogu prilagajajo baroku, narejeni pa so bili v 19. stoletju. V letih 1883 in 1884 so cerkev še poslikali furlanski mojstri iz Humina pri Čedadu: Jakob Brollo in mojstra Biertija.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Meznaričeva 8, 2235 Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
Satelitska slika Sv. Trojice v Sl. Goricah

Dostop:


z vozili do cerkve.

Glavni shodi:


florijanovo (4. maja), "trojiška" nedelja (Sv. Trojice), velika in mala maša, jesenska kvatrna nedelja.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Lenart  romarska pot  sv. Trojica  Štajerska  škofija Maribor 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Trojičanka   | 213.157.255.xxx | 2007-08-01 02:51:25
Vedno sem bila na to ponosna. Žal ste okolico cerkve (hrib pod cerkvijo) pošteno zanemarili. Včasih smo iz Radehove že uagledali našo Trojico v vsej lepoti, zdaj se je skoraj ne vidi, zaraščena in nekoliko zapuščena je videti. Lepo bi bilo, če bi visoka drevesa malo skrajšali, kajti od nikoder ni tako lepa kot prav s pogleda ob jezeru. Gozd se obrava v jeseni v svojo lepoto in skupaj s cerkvijo predstavlja čudovito in nepozabno podobo. Ne zanemarite je. Zvesta Trojičanka, ki to podobo nosi že celo življenje v svojem srcu.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008