Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Gospa Sveta
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Gospa Sveta

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Matere božje

Gospa Sveta
Sezuj si čevlje, zakaj zemlja, na kateri stojiš, je sveta! To božje svarilo Mojzesu, ki je videl prikazen Boga v gorečem grmu, velja romarju k najstarejši božji poti med Slovenci, Gospe Sveti. To je trikrat sveta zemlja za vsakega slovenskega romarja. Na ravnini med Krnskim gradom in gosposvetsko cerkvijo je zibelka slovenstva in naše prve državnosti. Pod gosposvetskim nebom so odmevale slovenske obredne besede ustoličevanja knezov, ki predstavljajo edinstven primer, kako ljudstvo podeljuje oblast izbranemu. Na teh valovitih gričih je spregovoril prvo oznanilo odrešenjav Kristusu slovenskim častilcem Svetovida, Svaruna in Žive prvi misijonar in škof med Slovenci sv. Modest s svojimi sodelavci. V zibelki slovenskega krščanstva in božjepotništva je postavil prvo cerkev Mariji v čast in novi evropski krščanski narod za vedno posvetil božji Materi.

O začetkih krščanstva med Slovenci je zapisano takole: Ko je preteklo nekoliko časa, odkar je nastopil med Slovenci vlado vojvoda Hotimir, je ta prosil solnograškega škofa Virgila, da bi prišel obiskat njegovo Ijudstvo ter ga potrdil v svet veri. Tej želji Virgil ni mogel ustreči in je zato poslal med Slovence škofa Modesta za svojega namestnika ter z njim duhovnike Wattona, Reginberta, Cozharja in Latina, potem diakona Ekeharda in več drugih klerikov. Modestu je dal oblast, da je smel po cerkvenih postavah posvečevati cerkve in duhovnike; a prepovedal muje storiti kaj takega, kar bi nasprotovalo odlokom svetih očetov (Franc Kos, Gradivo I, št. 227). O prvi cerkvi, ki jo je zgradil pri Gospe Sveti sv. Modest, nimamo poročil. Sklepamo lahko, da je bila iz kamna, saj so bile nedaleč proč razvaline rimskega Virunuma - vir najboljšega gradbenega materiala. Marijina cerkev pri Gospe Sveti je postala stolna cerkev za sv. Modesta in njegove naslednike.

Današnja cerkev je veličastna stolnica, na katero bi bilo ponosno vsako mesto. Sezidana je bila sredi 15. stoletja (ok. 1460). Obdana z mogočnimi zidovi protiturškega tabora, stolpi, ki so jih kasneje spremenili v bivalne prostore in shrambe, zgovorno pripoveduje o vzponu, ki ga je doživela božja pot. Nekoč jo je obdajalo pokopališče, zato še danes stoji sredi dvorišča velik gotski svetilnik (iz leta 1497), na stenah cerkve in drugih stavb pa vidimo izredno lepe nagrobnike. Med njimi je več starih rimskih kamnov iz razvalin Virunuma, ki so jih porabili za gradbeni okras.

Gosposvetska cerkev je triladijska, polna čudovitih gotskih gradbenih okraskov, slikarij in baročne oltarne opreme, da obiskovalcu jemlje dih ob vsej lepoti. Poleg groba sv. Modesta z oltarjem, ki je najbrž še iz Modestove stolnice, se bo vsak romar prav gotovo ustavil pri mogočnem glavnem oltarju. Na sredi kraljuje kip Matere božje. Z njenega obraza odseva izjemna lepota. Legenda pravi, da sta ga pripeljala tuja trgovca z vozom iz Beljaka. Konja namreč nista hotela kipa peljati v Italijo, od koder je bilo naročilo, ampak sta se obrnila in se ustavila šele pred cerkvijo v Gospe Sveti... Tretje, kar mora obiskati vsak romar pri Gospe Sveti, pa je gotski krilni oltar iz približno 1520, iz delavnice beljaških rezbarjev v apsidi severne ladje. Sem so ga prinesli iz nekdanje podružnice v Arji vesi.

Gospa Sveta ni več božja pot na Slovenskem, ostaja pa slovenska božja pot. Po domovih in poljih okrog nje se ne sliši slovenska beseda tako, kot se je še pred stotimi leti. Potomci slovenskih kosezov - svobodnjakov tukaj okrog govore nemško... zgodovina in njeni dogodki gredo pač svojo pot in tega ni mogoče spremeniti. Ne more pa se tudi izbrisati dejstvo, da je to svetišče več kot tisoč let slovenska božja pot; tu je bila zasajena mladika marijanskega češčenja, zato se sem radi in s ponosom vračamo. Če imamo srečo, da zaslišimo še plemeniti gosposvetski 13 ton težki zvon, ki nas s svojim globokim glasom F pozdravlja prek ravni, tega doživetja zlepa ne bomo pozabili.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Pfarramt Maria Saal/Gospa Sveta, Domplatz 1, 9063 Maria Saal/Gospa Sveta, Avstrija, tel. 0043/4223-2254.

Dostop:


z vozili do cerkve.

Glavni shodi:


velika gospojnica, Marijini prazniki.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Avstrija  romarska pot 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008