Domov arrow Novice arrow Mesta arrow Sežana
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Sežana

Natisni E-pošta

Sežana

Povezani prispevki:


Sežana
Sežana je slovensko mesto tik ob meji z Italijo, skozi katerega smo včasih več kot sedaj hiteli po nakupih v Trst (mejni prehod Fernetiči), ne da bi Sežano sploh opazili, kaj šele, da bi se v njej ustavili, si jo ogledali in bolje spoznali. In ravnali smo narobe, kajti dejstvo je, da je vredna ogleda. Žal pa o tem tudi domačini niso povsem prepričani in (pre)počasi spoznavajo, da ima tudi njihovo mesto obiskovalcem marsikaj zanimivega in vrednega pokazati. Če bi se tega ovedli že preje, bi prav gotovo že marsikaj postorili, da bi o tem prepričali bližnjo in daljno okolico - ne samo slovensko, marveč tudi italijansko. Zato jih v tej smeri čaka še veliko dela, nekaj pa je bilo že tudi storjenega. Med drugim so izdali zelo obsežen in kvaliteten prospekt, ki je že kar mala publikacija o Sežani in občini Sežana. Jasno je, da na turistično naglo razvijajočem se Krasu tudi Sežana, kot njegovo središče, ne bo mogla in ne smela zaostajati. To morajo čimprej spoznati vsi odločajoči dejavniki, kot radi rečemo, kajti z znanjem oboroženih posameznikov jim ne manjka.

Sežana je nastala iz kraške vasi, ki je imela to srečo, da je ležala ob najkrajši poti iz notranjosti do morja in obratno. Ta pot, katere pomen je še posebej prišel do izraza v času avstrijske monarhije, je seveda vodila v Trst, ki je bil vse do razpada monarhije njeno najpomembnejše pristanišče. Tedaj je Sežana skupaj s celotnim Krasom predstavljala zaledje Trsta in je funkcijo oskrbovanja Trsta s pridelki, vodo, krmo in drugimi izdelki tudi pridno opravljala. Razdalja do Trsta ni niti 20 km, toda višinska razlika je kar okrog 360 metrov. Zato seveda ni čudno, da je tudi razlika v klimi precejšnja.

Blago in izdelke so v Trst prevažali furmani iz Trsta pa spet blago, ki je v Trst prihajalo z ladjami. Ob poteh, po katerih so vozili furmani so zrasle furmanske gostilne, posebno rade vrh klancev ali pod njimi. Sežana je bila pravo furmansko središče. Gostilne so bile opremljene tudi s tehtnicami, kjer so furmani lahko stehtali svoj tovor, imeli so velika dvorišča (borjače) ter seveda tudi hleve ali štale.

Za oskrbo z vodo, ki jo na Krasu že od nekdaj primanjkuje, so prebivalci poleg vodnjakov ali štirn izkopali tudi velike vodne zbiralnike - kale, ponavadi ob vznožju vzpetin, s katerih je voda ob dežju stekla v kal (najbolj znan je Črni kal). Na Krasu, kjer prevladujejo propustni apnenci namreč voda zelo hitro ponikne v tla, kar je ena od največjih značilnosti Krasa.

Sežana je že zgodaj dobila tržni videz, kajti poleg gostiln so kmalu zrasli tudi drugi objekti, hiše, vile in lokali. Leta 1857 je trasa južne železnice Sežano dokončno prepolovila, hkrati pa je poskrbela, da so se prej med seboj ločena naselja začela približevati železnici in s tem tudi med seboj. To velja zlasti za Gradišče pod gričem Tabor in za Vas pod Planino. Vsi skupaj danes tvorijo enovito mesto Sežano. Stare hiše in gostilne so se proti koncu 19. stoletja morale umakniti novim zgradbam (sodišče, šole, obnovljena cerkev itd.).

Neživljenska meja med Italijo in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni je Sežano odrezala od tradicionalne navezanosti na Trst kot najmočnejše središče Slovencev, predvsem Primorcev. Kraševci so ostali brez zaslužka, izgubili so delovna mesta pa tudi svojih pridelkov niso mogli več pošiljati na trg. Po letu 1954, ko je bil sklenjen sporazum o meji med Italijo in Jugoslavijo, so začele rasti skromne tovarne oziroma delavnice (tovarna pletenin, radijskih aparatov, nekoliko kasneje tudi tovarna lepil, pa tudi bolnica za pljučne bolezni). Razvijati se je začela obrt pa tudi kmetijstvo, predvsem vinogradništvo.

Posebej je treba omeniti še gradbeno podjetje Kraški zidar, številna špedicijska podjetja, carinarnico in policijsko postajo. Številna podjetja imajo v Sežani tudi svoje predstavništvo. Na tej osnovi je poraslo tudi število prebivalcev tako, da danes Sežana šteje okrog 5.000 prebivalcev. Z ostalo Slovenijo pa tudi s Trstom je od leta 1997 povezana tudi z avtocesto.

Še nekaj iz preteklosti Sežane

Pri tem pa Sežana ne more skriti, da je nastala iz prave kraške vasi, o čemer pričajo zlasti mogočni zidovi na vsaki strani ceste, ki pelje v mesto. Njeni začetki segajo v prva leta našega štetja oziroma prva leta po Kristusu. Ustanovila naj bi jo rimska družina Cesia, ki se je nastanila tu in ji s tem najbrž dala tudi ime. V pisnih virih je Sežana prvič omenjena leta 1085. Nasploh se Sežana največkrat omenja v povezavi z nekaterimi imenitnejšimi družinami, ki so se tu naselile. Tako se je leta 1711 v Sežani naselil grof Petač (Petazzi), potem ko so mu uporni kmetje zažgali grad Švarcenek v Brkinih. V Sežani je sezidal najprej en stari grad in kasneje še drugega.

Za Sežano je (bila) zelo pomembna tudi bogata grška trgovska družina Scaramanga, ki je imela večino svojega imetja v Trstu, Sežano pa je izbrala za svojo počitniško domovanje. Zrak v Sežani in na Krasu sploh je mnogo boljši in zlasti v poletnih mesecih je klima mnogo prijetnejša kot v Trstu. Nasproti sedanjega hotela Triglav, nekdaj imenovanega Tri krone (nastal že leta 1815), so sredi 19. stoletja zgradili imenitno vilo (sedaj sedež občine), s še bolj imenitnim botaničnim vrtom s številnimi eksotičnimi drevesi in Palmarijem. Prav ta vrt, ki žal v celoti ni več ohranjen lahko postane glavna atrakcija Sežane in opaziti je, da Sežanci že delajo na tem.

Tudi nekatere furmanske gostilne in njihovi lastniki so bili prav mogočni. Posebej velja omeniti sežanske mogotce Pollaye ali Polaje in Mohorčiče. Restavracija Mohorčič deluje še danes. V njihov kompleks spada tudi velika in lepa okoli tristo let stara kraška vinska klet, ki je prava gradbeniška mojstrovina in je sedaj v lasti podjetja Vinakras. Pripadniki teh dveh družin so bili dolga leta sežanski župani, Polaji pa tudi glavarji in poslanci.

Sežanska cerkev je posvečena sv. Martinu in je zgrajena na istem mestu kot nekdanja majhna cerkvica iz leta 1509. Zvonik je oglejskega tipa in stoji ločeno od cerkve. Zgrajen je bil leta 1794, cerkev sama pa leta 1862.

Sežana in kultura

Pri izkanju živahnejših stikov s svetom Sežanci prav gotovo ne bodo pozabili na kulturo, saj imajo v tem pogledu veliko pokazati. Vendar se morajo od vsega začetka zavedati, da pri tem ne gre zgolj za razkazovanje preteklih dosežkov na področju kulture, marveč morajo kulturo tudi živeti, tukaj in sedaj, v vseh pomenih besede kultura in na vseh ravneh. Brez tega ne bo učinka. Modernega in kvalitetnega turizma brez kulture ni. Bližina Trsta in drugih centrov tudi v tem pogledu lahko pomeni uspešno in koristno dopolnjevanje, kot sedaj pomeni dopolnjevanje na področju prehranjevanja in kulinarike.

Ne da bi kakor koli skušali rangirati pomembne kulturne in druge ustvarjalce se zdi, da je za Slovence in Sežance najpomembnejši Srečko Kosovel, ki se je kot zadnji peti otrok Kosovelove družine rodil v Sežani leta 1904. V prostoru, kjer se je pesnik rodil (v poslopju osnovne šole) je urejena spominska soba, pred zgradbo pa stoji spomenik. Tudi kulturni dom nosi ime po Srečku Kosovelu, v mestu deluje tudi Kosovelova knjižnica in še bi lahko naštevali.

Delo na železnici je pripeljalo v Sežano tudi Italijana Dolcija, ki se je poročil s Sežanko Meli. Imela sta sina Danila Dolcija (1924), italijanskega pisatelja in znanega borca za boljše življenje malih ljudi na jugu Italije, ki so se za kos kruha morali boriti tako z naravo in državo kot z mafijo.

V Sežani oziroma pod Taborom sta se rodila tudi pisatelj in vodja slovenskih učiteljev med obema vojnama Jože Pahor in nekaj manj znana pripovednica Meri Husu. Manj znano je tudi, da je v Sežani leta 1863 dočakal izid svojega prvega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin notar in narodnjak Peter Kozler.

Na sežanskem pokopališču je pokopanih še več znanih in pomembnih osebnosti. Mogočna kraška skala na novejšem delu pokopališča predstavlja spomenik slikarju Avgustu Černigoju, sicer Slovencu iz Trsta. Slikar je bil tudi Ivan Varl, pesnica pa Ruža Petelin. Obelisk iz črnega marmorja pa priča o tem, da je tu pokopan tudi Contreadmiral Karl Ritter von Schaffer 1831 - 1904, poveljnik številnih vojaških ladij in nazadnje tudi osebni tajnik cesarja Maksimiljana. Z njim je odšel v Mehiko, se tam poročil z Mehičanko in si s tem tudi rešil življenje.

Na koncu je treba ugotoviti, da ima Sežana kot pomembno prometno vozlišče pa tudi kot kulturno, gospodarsko in potencialno tudi turistično središče širšega območja, še zelo lepe možnosti za nadaljno rast in razvoj.

Satelitska slika Sežane in okolice.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Kras  Primorska  Sežana  mesto 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Emayla - Odlično   | 194.249.55.xxx | 2006-06-03 14:25:38
Odličen članek pohvale! [smiley=wink]
Veronika   | 193.77.65.xxx | 2007-09-01 14:38:47
V zadnjem času sem že nekajkrat obiskala Sežano, ker me je že ob prvem obisku očrala. Diši po lepem mediteranskem svetu, deluje svetovljansko in je zelo lepo urejeno. Ima veliko pomembnih točk za oglede in sprehode. V zgornjem opisu bi morali omeniti Kulturni dom Srečka Kosovela z direktorjem Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem, ki je Sežano še kulturno povzdignil. Žal pa sem bila malo razočarana, ker je bil v soboto dopoldne botanični vrt zaprt, kljub temu, da v urniku piše, da je v soboto odprto, le tega nisem razumela, če se je morda treba tudi za individualne oglede najaviti.
Saša   | 194.165.96.xxx | 2009-04-13 10:41:19

Sežana je tako mesto, da bi si marsikakšen želel živeti tukaj, saj ti ponuja hiter dostop do morja, do Ljubljane, Trsta in če želiš iti smučat tudi!! Sežana je center Krasa in veliko ljudi si ogleda to majhno mestece. Mislim da navaden turist v enem dnevu nebi mogel spoznati tega življenja in bi mogel biti vsaj 3 ali 4 dni, da se mu razkaže vse znamenitosti in vse razgledne točke.!!
PRIDITE NE BO VAM ŽAL
Cvetnič   | 89.143.201.xxx | 2010-07-27 07:38:27
Ne drži, da je satelitski posnetek iz leta 2010.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008