Domov arrow Novice arrow izleti arrow Kosmata lepota velikonočnice
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kosmata lepota velikonočnice

Natisni E-pošta

Kosmata lepota velikonočnice
Med slovenskimi pomladanskimi rastlinami gotovo izstopa velikonočnica (Pulsatilla grandis), predvsem zaradi velikih, razprostrtih svetlovijoličastih cvetov, ki so po zunanji strani gosto svilnato dlakavi ter se odpro v času, ko so travniki še čisto zimsko pusti. Dlakavost, ki daje rastlini poseben čar, je 'kožuh' za preživetje morebitnih jutranjih zmrzali. Glede na ime rastline bi pričakovali, da cveti okoli velike noči, vendar se odpro cvetovi navadno že bolj zgodaj, od konca februarja do sredine marca.

Po botanični plati pravzaprav velikonočnica ni kaj tako zelo posebnega. Je značilna predstavnica suhih, stepskih travišč, v Sloveniji pa dosega zahodno mejo razširjenosti in velja pri nas za redko in ogroženo vrsto, saj je znana samo s treh nahajališč. V Orešju pri Ptuju je ni več. O njenem pojavljanju govorijo le zapisi v literaturi, možna rastišča pa so se že davno umaknila vinogradom, njivam in hišam. Najbolj znana je z Boča, štajerskega Triglava, kjer je več manjših, strogo omejenih nahajališč na planoti, kjer sta planinski dom in cerkvica sv. Miklavža.

Kosmata lepota velikonočnice
Na tretje nahajališče, v Boletini pri Ponikvi, je opozoril prof. Viktor Petkovšek že leta 1953, vendar točna lokacija nahajališča ni bila med botaniki znana do leta 1973, ko smo Mirko Šoštarič, Franček Vogelnik in Peter Skoberne med sistematičnim iskanjem potrdili navedbo. Ves dan smo pregledovali primerna travišča od Šmarja pri Jelšah do Ponikve. Ves trud bi bil zaman, velikonočnice ne bi našli, če nam ne bi pomagali domačini, ki so rastlino dobro poznali. Ob vsem pozornem opazovanju smo spregledali  cvetoče rastline, skrite pod pobočjem, tik ob poti po kateri smo hodili.

Sedaj je nahajališče mnogo bolj poznano, zlasti še, ko se je ob obujanju spomina na blaženega Slomška prerodila tudi Ponikva. Na dan je privrel ponos tega mičnega kraja in spet zaživel ob Slomšku, bogati zgodovini in - velikonočnici!

Kosmata lepota velikonočnice
Privlačnost v zgodnjepomladnem času in redkost pa nista v prid rastlini, zato je močno ogrožena. Ljudje so jo nabirali za okras in, kar je še bolj usodno, presajali v vrtove. Na Boču so pred desetletji tudi močno zdesetkali nahajališče, ko so jo pomotoma izkopavali v zdravilne namene. Zato je rastlina že vse od leta 1949 zavarovana. Gotovo je ena najbolj znanih slovenskih rastlin, upodobljena na dopisnici, priložnostni znamki in srebrniku!

V današnjem času jo ogroža predvsem dvoje: premnožičen obisk ljubiteljev rastline in zaraščanje nahajališč. Vsako  leto je  več obiskovalcev, ki bi radi videli rastlino v naravi. Zato na Boču že nekaj let v razmeroma kratkem obdobju cvetenja dežurajo gorski stražarji, pa tudi nahajališče je obdano z ograjo, ki preprečuje, da rastlin ne pohodimo. Podobno je usmerjen obisk tudi pri Ponikvi.

Kosmata lepota velikonočnice
Velikonočnica je precej podobna nekaterim drugim predstavnikom rodu kosmatincev, zato jo mnogi zamenjujejo z navadnim in gorskim kosmatincem. Oba imata kimaste, temnovijoličaste cvetove, uspevata pa, podobno kot velikonočnica, na suhih apnenčastih traviščih.

Kosmata lepota velikonočnice
Ob nedavnem obisku velikonočnice, ko sem slonel ob ograji in od daleč opazoval cvetoče rastline, so me prevevali mešani občutki. Ali je to edini način, da ohranimo rastlino v njenem okolju? Je 'živalski vrt' v naravi najboljša rešitev? Ostal sem brez odgovora. Trpek priokus se je primešal spominom, ki so me spreleteli ob pogledu na velikonočnico. Spomini, ki so segli tri desetletja nazaj, v čas prvega obiska še v gimnazijskih časih, razočaranja ob sledovih izkopavanja, iskanja cvetov pod novozapadlim snegom, božanja žametnih rastlin, veselja nad fotografiranjem. Varujemo res le to, kar poznamo in priznamo za vrednoto, vendar je lahko nevarna tudi prevelika popularnost. In spet smo pri viru človekovih problemov - napuhu. Ranljiva lepota je tista, ki zna za kričečim pročeljem napuha izbezati obzirnost in ponižnost. Ali vselej?

Dostopa:

Boč - iz Poljčan po markirani poti do sv. Miklavža. Satelitska slika Boča in okolice.

Ponikva - od cerkve po klancu navzdol mimo pokopališča do uravnave. Prečkamo potok in ob koncu desnega ovinka zavijemo na kolovoz v dolinico proti vzhodu. Po kolovozu do ostanka table, kjer se usmerimo levo ob njivi do pobočja na severnem delu uravnave. Označevalna tabla, prepoznavno znamenje je smreka sredi travnatega pobočja. Sateltiska slika Ponikve z okolico

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Slovenska Bistrica  izlet  Šentjur pri Celju  Štajerska 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Ljubitelj cvetja - Gorenjska   | 194.165.127.xxx | 2006-09-16 20:44:41
Čudovita cvetlica [smiley=happy] [smiley=happy] [smiley=happy]
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008