Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Prešernova rojstna hiša
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Prešernova rojstna hiša

Natisni E-pošta

Prešernova rojstna hiša
Ob predstavitvi dr. Franceta Prešerna v rubriki Veliki Slovenci se spodobi, da predstavimo tudi Prešernovo rojstno hišo, tako kot smo to storili ob predstavitvi začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja. Pri tem se skorajda ni mogoče omejiti zgolj na rojstno hišo samo, ampak je treba to hišo postaviti v širši prostor, v prostor rojstne vasi Vrbe, v prostor Blejskega kota in Gorenjske nasploh. Tako kot je to storil tudi pesnik sam. V dobro znanem sonetu je ljubezen do domačije neločljivo povezoval z ljubeznijo do rojstne vasi Vrbe s cerkvijo sv. Marka in hišo očetovo. V širši prostor je posegel v svoji največji pesnitvi Krstu pri Savici, ki se dogaja v bližnjem Bledu in Bohinju. Ne nazadnje je tudi doprsni kip pesnika postavljen toliko pred hišo, da obiskovalec hkrati s hišo uzre tudi cerkev sv. Marka.


Prešernov spomenik
Kar zadeva samo hišo oziroma domačijo je treba takoj povedati, da je stavba z lego na ježi, ki je v vasi ohranila največ starih značilnosti nastala že v 16. stoletju (kamniti portal v kleti). Na mestu lesene stavbe so že pred pesnikovim rojstvom zgradili zidano »hišo« in kamro, ter vse skupaj z ohranjenim starim zidovjem združili v trdno, enotno oblikovano stanovanjsko stavbo, kakršne so tedaj gradili v vaseh pod Stolom.  Današnjo podobo je hiša dobila sredi 19. stoletja, to je po velikem požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo in tudi Ribičevo domačijo. V celoti je pogorelo gospodarsko poslopje, pri hiši pa le ostrešje. Po požaru je hiša dobila najprej slamnato streho, ki so jo pozneje nadomestili s cementno opeko.

Prešernova rojstna hiša
Leta 1872 so na hiši, na pobudo Slovenskega pisateljskega društva, odkrili marmornato spominsko ploščo in šele leta 1938 so Prešernovo rojstno hišo odkupili, potem ko so se pogodili za ceno s Finžgarjevo malo nečakinjo Marijo. Večino potrebnega denarja (okoli 250.000 din) so zbrali preko nabirke med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla«.

Opis hiše

Prešernova rojstna hiša
Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu, ki je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Najprej so uredili tlak okoli hiše, s strehe so odstranili cementno kritino in jo nadomestili z zelo staro ročno izdelano opeko. Namesto lesenih so pri dveh oknih vzidali kamnite okvire, očistili so podboje, uredili stopnišče, popravili nekatera vrata in tla, postavili peč v hišnem kotu, kupili po starih vzorih zavese na oknih in prte na mizah. To pomeni, da je v hiši marsikaj starega, nekaj pa tudi novega.
 
Prešernova rojstna hiša
V veži z vzidano spominsko ploščo in Župančičovimi verzi stoji več kot 200 let star mestinjak (mentarga), s sklednikom nad njim in tudi skrinja je še stara Ribičeva. V »hiši«, glavnem bivalnem prostoru in v kamri je večino opreme stare okoli 200 let. To velja za javorovo mizo v kotu, za klopi in stole okoli mize, oziroma peči, za nihalno uro na steni in za kolovrat; v kamri, pesnikovi rojstni sobi pa je poleg postelje in ure vsekakor najdragocenejši eksponat zibelka, v kateri so pred več kot 200 leti zibali Franceta. Po ovinkih in po Finžgarjevi zaslugi se je znova znašla tam, kjer mora biti. Pač pa skrinja v hiši ni stara Ribičeva (je iz Žirovnice) in tudi manjša skrinja v kamri je prišla iz Finžgarjeve hiše v Doslovčah.
Gospodarske prostore so leta 1985 spremenili v galerijo in na ogled postavili zbirko knjig, različnih ponatisov in prevodov Prešernovih poezij. Od 1. decembra 2000 je v istem prostoru na ogled tudi dopolnjena razstava Življenje in delo dr. Franceta Prešerna.
 
Povsem nedotaknjena je ostala le stara črna kuhinja, ki je z opremo vred prav takšna kot je bila nekoč. Kasnejši stanovalci so namreč črno kuhinjo opustili in v ta namen začeli uporabljati prostor nasproti črne kuhinje. V že prej omenjenem koledarju Mohorjeve družbe je Finžgar po desetih letih od odprtja hiše zapisal: «Vsem nam je v ponos kot rojstna hiša Prešernova in kot predstavnica vseh slovenskih kmečkih domov, obenem pa tujcem dokaz, da se sebe zavedamo, da živimo kot kulturen narod in kot taki živeti tudi hočemo«.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  domačije  Žirovnica 
Komentarjev
Dodaj novIšči
nghgnb   | 195.250.215.xxx | 2007-09-24 17:41:53
hvala lepa za tale opis ker ga rabim pri domači nalogi
janzho77   | 213.172.251.xxx | 2007-12-19 18:10:15
lahko bi bil še kak zemljevid zravn da bi vedu hje leži vrba
Neimenovan   | 89.212.186.xxx | 2008-01-03 16:41:45
danes smo bili pri vas lep pozdrav
Neimenovan   | 89.143.186.xxx | 2010-01-13 17:31:59
[b][color=fuchsia]me
n je ta stran čist mal pmagala pr nalogi[/color] [/b]
Neimenovan   | 92.37.2.xxx | 2010-02-15 17:45:59
zelo lepa hiša
Neimenovan   | 78.153.55.xxx | 2010-10-09 11:49:42
hvala za opis ker sem ga potrebovala pri domači nalogi
pika - šoštanj     | 78.153.55.xxx | 2010-10-09 11:51:07
hvala za tale opis ker sem ga potrebvala pri domači nalogi
Neimenovan   | 109.182.29.xxx | 2010-10-19 17:48:35
lepa kuhinja
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008