Domov arrow Novice arrow Etno kmetije arrow Jurjeva domačija - kjer čas teče drugače
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Jurjeva domačija - kjer čas teče drugače

Natisni E-pošta

Jurjeva hiša z brajdama pred hišo
Jurjeva hiša z brajdama pred hišo
Jurjeva domačija
stoji sredi vasi Občine, ki je le streljaj oddaljena od pomembnega občinskega središča, kakršno Trebnje na Dolenjskem prav gotovo je. Prav ta občina je Jurjevo domačijo leta 2000 tudi razglasila za kulturno – etnološki spomenik lokalnega pomena. Stoji na platoju sredi manjše vzpetine in mogoče je reči, da je njena pozicija v naselju pravzaprav dominantna. Domačija je gručastega tipa in jo sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo in lesenim svinjakom, stranišče "na štrbunk", lesena kašča, lesen skedenj, kapnica z vago, brajda in sadovnjak. Čeprav hleva in enojnega kozolca ni več, je vseeno mogoče reči, da gre dejansko za muzej na prostem. Funkcije objektov pričajo o tem, da sta bili poljedeljstvo in živinoreja tisti dejavnosti, s katerima so se preživljali stanovalci te domačije.
Jurjeva domačija s kaščo in skednjem v ozadju
Jurjeva domačija s kaščo in skednjem v ozadju
Po obnovi, ki je trajala celih 10 let je občina leta 2006 objavila razpis za upravljalca domačije. Med več kandidati se je komisija odločila za Alenko Lamovšek, diplomirano etnologinjo iz Novega mesta. Večinsko je sicer zaposlena v mladinskem centru z imenom Lokalpatriot v Novem mestu, v Jurjevi domačiji pa po potrebi. V obeh primerih je največ odvisno od nje same, kaj in koliko dela si bo naložila. Glede na to, da gre za mlado komaj 26 let staro ambiciozno in zelo agilno osebo, ki ji ne (z)manjka idej, je bolj ali manj očitno, da ji tudi dela ne bo zmanjkalo.
Skedenj je v celoti leseno poslopje, krito s slamo
Skedenj je v celoti leseno poslopje, krito s slamo
V razmeroma kratkem času ji je uspelo, da so prej dokaj zadržani in nezaupljivi domačini na novo stvarnost v kraju začeli gledati drugače, to je mnogo bolj odprto in naklonjeno. Morda so celo začutili, da je ta domačija (lahko) tisto nekaj, kar ime njihovega majhnega kraja lahko ponese in uveljavi tudi v širšem slovenskem prostoru. Sosedje ji radi priskočijo na pomoč pri vzdrževanju objektov in okolice npr. tedaj, ko je treba pokositi travo. Sicer pa tudi Alenka dobro ve, da je vsak začetek težak, a je daleč od tega, da bi obupa(va)la.

Opis Jurjeveve hiše

Zidani štiblc s skromno opremo
Zidani štiblc s skromno opremo
Stanovanjska hiša je pritlično in razmeroma veliko poslopje z dvema vhodoma. Delno je zidana in delno lesena. Okna na zidanem delu pritličja imajo polkna, na lesenem pa ne. Slamnata streha je dvokapna s čopoma na obeh koncih slemena. Razporeditev prostorov v hiši je dokaj klasična. Glavna vhodna vrata so na strani obrnjeni proti cesti (danes je to kar pomembna cesta, ki povezuje Trebnje z Žužemberkom), in do njih pridemo mimo dveh brajd na obeh straneh vhodnih vrat.
Skozi vrata vstopimo v vežo s črno kuhinjo in svinjskim kotlom. Skozi pomožna vrata so hodili na dvorišče, v svinjake in v hlev, ki ga danes ni več. Ohranjeni so le kamniti temelji. Nad črno kuhinjo je, tako kot se spodobi, velik obok ali "šija", ki je pletena iz bekovih šib in ometana z blatom. V njej so sušili suhomesnate izdelke.
Iz veže, na desno od glavnega vhoda, obiskovalec vstopi v največji in osrednji prostor v hiši, to je v hišo, iz hiše naprej pa v mnogo manjšo kamro. Hiša in nasploh vsi prostori v hiši so dokaj asketsko opremljeni. V hiši je peč s klopmi okoli nje, klopi so tudi okoli mize, poleg tega je v hiši še mentrga, dve visoki omari, kredenca in nekaj stolov. V bogkovem kotu nad mizo visi samo večje razpelo, medtem ko kakšnih drugih slik, kipcev ali prtičev ni. Nekaj nabožnih slik visi po stenah v drugih delih prostora.
Hiša v hiši je sicer lesena, edino peč je zidana
Hiša v hiši je sicer lesena, edino peč je zidana
V majhni kamri je postelja in skrinja in je prav tako kot hiša (razen peči) lesena. Njena posebnost je ta, da je bila za časa druge svetovne vojne zmanjšana za skrivališče za ljudi in zaloge hrane, kar je lastnikom zelo prav prišlo tudi v letih po vojni, v času obvezne oddaje. V ta prostor je bilo mogoče samo skozi "vrata" na podstrehi. Vrata so v narekovaju zato, ker je to pravzaprav samo pokrov, ki je pokrival skriti vhod v skriti prostor. Vanj in iz njega so se spuščali in dvigali s pomočjo vrvi z zanko. Pri tem je zanimivo, da stopnic, ki bi vodile na podstreho sploh nikoli niso zgradili, pač pa so se tja povzpeli po lestvi. Podstreha je namreč tudi sicer ostala popolnoma neizkoriščena.

Levo od glavnega vhoda je "štiblc", drugi največji prostor v hiši. Je zidan, z debelimi zidovi in dobro ohranjeno notranjo opremo: posteljo, skrinjo in dvema omaroma. Peči, s katero so nekoč ogrevali prostor iz ognjišča, na  katerem so pripravljali krmo za prašiče, danes ni več. V tem prostoru je nazadnje spal moški prebivalec te hiše; v hiši sta namreč poleg njega živeli še dve sestri. Ker so bili vsi neporočeni in brez potomcev je hiša po njihovi smrti ostala prazna.
Svinjski kotel v črni kuhinji
Svinjski kotel v črni kuhinji
Na isti strani kot štiblc, le nekaj metrov naprej, je lesen in najstarejši prostor v hiši, to je klet. Na leseni predelni steni so odkrili letnico 1508, kar pomeni, da je ta del hiše star že celih 500 let in da je bil zgrajen v letu, ko se je rodil Primož Trubar. Klet je v bistvu pritličen prostor, čeprav je res, da se je v prostor treba spustiti po dveh stopnicah. Tla so iz nabite zemlje, strop je lesen in prepojen s katranom. V kleti so shranjevali poljske pridelke, sadje, vino in delovno orodje. Nasproti vhoda v klet je tik ob ognjišču še en zelo majhen prostor – shramba, katerega funkcija je dobro znana vsakemu Slovencu.

Na dvoriščni strani je na stanovanjsko hišo prislonjen manjši leseni gospodarski objekt, pokrit z enokapno slamnato streho – svinjaki. V celotnem kompleksu je to najmlajši objekt, saj je bil zgrajen med drugo svetovno vojno. Zelo verjetno so jih postavili tudi zato, ker so tako lahko zelo neopazno nesli hrano ne samo prašičem, ampak tudi tistemu, ki se je skrival v skrivališču. V zidu je bila majhna odprtina, skozi katero se je dalo potisniti hrano v notranjost.

Gospodarsko poslopje – Jurjev skedenj

Klet je najstarejši prostor v hiši z letnico 1508
Klet je najstarejši prostor v hiši z letnico 1508
Gospodarsko poslopje je okoli 20 m od hiše oddaljen pritličen objekt, postavljen na kamnito podlago. V celoti je grajen iz lesa. Dvokapna streha s čopoma na obeh koncih je tako kot vsi objekti na tej domačiji iz slame. Notranjost skednja je razdeljena na dva približno enako velika prostora, od katerih je eden služil za mlačev in pripravo krme, drugi pa je bil shramba za seno in slamo. Danes prvi prostor funkcionira tudi kot razstavni prostor – v največ primerih gre za razstave rokodelskih izdelkov – saj se upraviteljica z veliko entuziazma prizadeva, da rokodelske spretnosti, ki so bile nekoč na tem prostoru zelo razširjene,  ne bi izumrle.  
Pod nadstreškom skednja je ohranjen lojterski voz. Skedenj je bil postavljen po letu 1730, predelan in razširjen pa po letu 1848. Ob skednju je ohranjen sadovnjak s starimi sortami jablan in hrušk, ki še danes bogato rodijo.

Kašča stoji nasproti hiše, na drugi strani ceste. Ohranjeno je samo pritličje in križna vezava brun, notranja oprema in predali za skladiščenje žit. Zraven kašče je vodnjak – vaga za zbiranje kapnice, ki so jo uporabljali za napajanje živine in domačo uporabo. Vaga za dvigovanje vode iz vodnjaka je iz trdega hrastovega lesa.

Namesto zaključka

Zaradi kulturni, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti je ta domačija velikega pomena z vidika poznavanja življenja kmečkega prebivalstva v času pred, med in takoj po drugi svetovni vojni. Med obiskovalci je največ šolskih skupin, medtem ko je število posameznih obiskovalcev za sedaj še skromno. Za vse pa velja, da si je notranjost domačije mogoče ogledati le po predhodni najavi.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  Trebnje  domačije 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008