Nova Gorica - grb

Občina Nova Gorica

Nova Gorica - grbNova Gorica - karta lege v SlovenijiPokrajina: Primorska
Statistična regija: Goriška

  • Prebivalci: 31.781 (1. 1. 2026, SURS)
  • Površina: 280 km²
  • Število naselij: 44
  • Sedež: Nova Gorica

Mestna občina Nova Gorica je središče severne Primorske in Goriške statistične regije. Na 280 kvadratnih kilometrih ima 44 naselij, razdeljenih v 19 krajevnih skupnosti, in 31.781 prebivalcev (1. 1. 2026). Nova Gorica je eno najmlajših slovenskih mest: zrasla je po drugi svetovni vojni, ko je nova državna meja ločila staro Gorico od njenega zaledja. Z italijansko Gorico danes tvori čezmejno mestno območje, leta 2025 pa sta bili mesti skupaj evropska prestolnica kulture, prva, ki se je raztezala čez dve državi.

Kamniti železniški most v Solkanu z velikim lokom nad Sočo
Solkanski most čez Sočo. Foto: Zairon, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Lega in narava

Mesto leži na spodnji rečni terasi Soče, na nekdanjem Solkanskem polju. Severno se dvigata apnenčasta Sabotin in Sveta Gora, na vzhodu in jugu pa ga obdajajo flišni griči z gozdom Panovec. Občina sega od Soške doline na severu prek Trnovske planote in Banjšic do Vipavske doline na jugovzhodu. Vrh Svete Gore, imenovan Skalnica, je visok 682 metrov in je eden najbolj prepoznavnih razglednikov nad mestom.

Na skalnem osamelcu nad Vipavsko dolino stoji romarska cerkev sv. Marije nad Vitovljami, ki se prvič omenja v listini iz leta 1361. Cerkev opisuje tudi članek Sv. Marija nad Vitovljami. V gozdu nad vasjo je plitva mlaka, imenovana Vitovsko jezero. Na obrobju mesta leži tudi manjše naselje Stara Gora.

Zemljevid: občina Nova Gorica z obrisom meje
Občina Nova Gorica (rdeč obris) in sosednje občine. © avtorji OpenStreetMap. Odpri večji zemljevid

Zgodovina

Okolica mesta ima dolgo zgodovino. Solkan in Gorica se prvič omenjata v isti listini cesarja Otona III. iz leta 1001, Gorica kot vas, ki se »v jeziku Slovanov imenuje Goriza«, Solkan pa kot kastel. Na apnenčasti skali nad Kromberkom stoji grad, ki ga je leta 1609 kupil Ivan Marija Coronini, poveljnik trdnjave Marano. Rodbina Coronini ga je pozneje uporabljala kot poletno rezidenco, med prvo svetovno vojno pa je bil porušen. Danes je v njem Goriški muzej z arheološkim, etnološkim in kulturnozgodovinskim oddelkom, zbirko primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja in lapidarijem.

Gorica je bila osvobojena 2. maja 1945. Pariška mirovna pogodba, podpisana 10. februarja 1947, je začela veljati 15. septembra istega leta. Nova meja je mestu odvzela skoraj vse zaledje: Soško in Vipavsko dolino, Brda, del Krasa, Trnovski gozd in Banjšice. Severna Primorska je tako ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega središča, zato so se oblasti odločile zgraditi novo mesto.

Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben odbor za gradnjo. Izbran je bil urbanistični načrt arhitekta Edvarda Ravnikarja. Jeseni 1947 so delavci začeli s pripravljalnimi deli, leta 1948 pa je na gradbišču delalo 3.000 slovenskih mladinskih brigadirjev in 2.000 iz drugih republik. Ime Nova Gorica se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949, kot mesto in občina pa je bila ustanovljena 19. aprila 1952. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, v mestu pa je živelo 700 ljudi.

Romarska bazilika na vrhu Svete Gore
Bazilika na Sveti Gori nad Solkanom. Foto: T137, CC BY-SA 3.0 (Wikimedia Commons)

Pomembni dogodki

Leta 1952 so usahnile republiške dotacije, zato je gradnja odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel po združitvi in ukinitvi okrajev leta 1965, ko so odprli tudi zdravstveni dom. Leta 1952 so ustanovili Goriški muzej, ki se je sredi petdesetih let preselil na grad Kromberk. Od leta 1969 v mestu deluje Primorsko dramsko gledališče, danes SNG Nova Gorica. Osimski sporazum iz leta 1975 je dokončno določil mejo z Italijo, leta 1981 so odprli mejni prehod v Vrtojbi. Do leta 1987 je industrija ustvarila polovico bruto domačega proizvoda, mesto pa se je uveljavilo tudi z igralniškim turizmom.

V noči na 1. maj 2004 je bila na trgu pred železniško postajo osrednja proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Mejno ograjo so s trga odstranili, od leta 2007 pa se slovenski del uradno imenuje Trg Evrope. Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za evropsko prestolnico kulture, ki se je uradno začela 8. februarja 2025. Ob tem je mesto dobilo interpretacijski center EPIC in obnovljen obmejni pas.

Stavbe in znamenitosti

Solkanski most čez Sočo je del bohinjske proge, ki so jo gradili med letoma 1900 in 1906. Osrednji lok ima svetlo odprtino 85 metrov, s čimer velja za največji kamniti železniški ločni most na svetu. Progo je 19. julija 1906 odprl prestolonaslednik Franc Ferdinand. Med prvo svetovno vojno je avstrijska vojska razstrelila glavni lok, promet pa je potekal po začasni jekleni konstrukciji, dokler italijanske železnice 8. avgusta 1927 niso dokončale obnove v kamnu.

Na Sveti Gori stoji bazilika Kraljice Svetogorske, ena najpomembnejših božjih poti v Sloveniji. Prvotno cerkev posredno omenja darilna listina goriškega grofa Majnharda z dne 19. maja 1368, leta 1496 pa so jo porušili Turki. Po izročilu se je leta 1539 dvanajstletni pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja prikazala Marija, nova cerkev pa je bila posvečena 12. oktobra 1544. Cesar Jožef II. je dal cerkev leta 1785 oropati in skoraj porušiti, v baziliko je bila povzdignjena 16. novembra 1906, leta 1915 pa so jo uničile granate na soški fronti. Po vojni so jo obnovili po načrtih arhitekta Maksa Fabianija.

Cerkev in samostan na griču Kostanjevica v Novi Gorici
Frančiškanski samostan Kostanjevica. Foto: Naturpuur, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Na griču Kostanjevica, ki mu domačini pravijo Kapela, stoji frančiškanski samostan, ustanovljen leta 1623, ko je grof Matija Thurn dal zgraditi cerkev. V kripti je Bourbonska grobnica z zadnjim francoskim kraljem iz te rodbine Karlom X., v samostanski knjižnici, ki nosi ime jezikoslovca Stanislava Škrabca, pa hranijo okoli 10.000 knjig in 30 inkunabul. Samostan je bil 6. septembra 2024 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Leta 1982 je bila zgrajena cerkev Kristusa Odrešenika, ki je leta 2004 postala sostolnica koprske škofije.

Renesančni grad Kromberk z vogalnimi stolpi
Grad Kromberk, sedež Goriškega muzeja. Foto: Biegi79, CC BY-SA 3.0 (Wikimedia Commons)

Znani ljudje

Mesto je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, rojen leta 1907 v Novem mestu, avtor ljubljanskega Trga republike, ki je razglašen za spomenik državnega pomena. Jezikoslovec Stanislav Škrabec je kot frančiškan živel in deloval na Kostanjevici, po njem pa se imenuje samostanska knjižnica. Goriška knjižnica, ki ima novo stavbo v središču mesta, nosi ime pisatelja Franceta Bevka.

Gospodarstvo in danes

Nova Gorica je središče storitev, trgovine, šolstva in zdravstva za severno Primorsko. V mestu imata sedež Univerza v Novi Gorici z Akademijo umetnosti in Nova univerza, deluje pa tudi enota Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Pomembno vlogo ima igralniški in zabaviščni turizem, saj je družba HIT iz majhnega gostinskega obrata zrasla v največjega ponudnika igralniških in zabaviščnih storitev. Mesto skupaj s Solkanom, Kromberkom, Rožno Dolino in drugimi okoliškimi naselji tvori strnjeno urbano območje z več kot 20.000 prebivalci. Med vidnejšimi kulturnimi ustanovami so SNG Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Kulturni center Mostovna in Mestna galerija.

Trg Evrope s postajo Nova Gorica
Trg Evrope pred železniško postajo, skupni trg Nove Gorice in Gorice. Foto: Naturpuur, CC BY-SA 4.0 (Wikimedia Commons)

Naselja v občini

Ajševica, Banjšice, Bate, Branik, Brdo, Budihni, Čepovan, Dornberk, Draga, Gradišče nad Prvačino, Grgar, Grgarske Ravne, Kromberk, Lazna, Loke, Lokovec, Lokve, Nemci, Nova Gorica, Osek, Ozeljan, Potok pri Dornberku, Preserje, Pristava, Prvačina, Ravnica, Rožna Dolina, Saksid, Solkan, Spodnja Branica, Stara Gora, Steske, Šempas, Šmaver, Šmihel, Tabor, Trnovo, Vitovlje, Voglarji, Zalošče, Podgozd, Dragovica, Sveta Gora, Pedrovo.

Članki o občini na kam.si

Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.nova-gorica.si
Povezava na Wikipedijo

Nova Gorica - zastava

Objave iz iste kategorije:

Scroll to Top