Danes smo šli spet na izlet. Ker smo imeli zvečer srečanje v Radovljici , smo se odločili, da gremo po dolgem času spet pogledat grad Kamen (glej Grad Kamen – kjer murke cveto ).
Ker sem prejšnji dan opazil, da je baterija v fotoaparatu že precej na koncu, sem se odločil, da preizkusim še polnilec za baterije v avtu. Imam namreč tak fotoaparat, pri katerem moraš vzeti baterijo ven in jo napolniti posebej. Krneki. Priključim torej polnilec na napetost, vstavim baterijo in se odpeljemo.
Ker je bila v Podtaboru že dolga kolona sem se na hitro odločil, da bomo šli tokrat preko Tržiča , pravzaprav preko Bistrice pri Tržiču in pod gorami skozi vasi. Pred gradom smo parkirali ob cesti, jaz pa vzamem baterijo in iščem fotoaparat. Pa ga ni bilo. Očitno sem ga pozabil doma. Pač danes ne bo fotografij. Škoda.
Že ob vstopu v grad nas je tokrat pričakal zmaj , ki je gledal skozi prednje okno. Ko smo bili tu prejšnjič, je imel samo glavo, ki je gledala s podstrehe stavbe na levi. Sedaj pa je že cel zmaj. Lepo.
Grad smo si spet ogledali po dolgem in počez, le da smo tokrat na severnem delu zlezli preko zidu na drugo stran in jo ubrali po potki skozi gozd. Na začetku je bilo sicer malo nevarno za otroke, ker je stezica ozka in pobočje strmo, kasneje pa se je potka razširila in imeli smo prav lep sprehod.
Vmes smo ob vodnem zajetju na studenčku, ki je tekel čez pot na hitro naredili še mlinček (če boste v kratkem hodili tam, si ga le oglejte). Po kakšne dobre pol ure smo prispeli do klopce pri dveh borovcih in velikem mravljišču in se ustavili za kratek počitek. Takrat pa je moja starejša nadebudnica privlekla iz svoje torbe moj fotoaparat (!): "Vas bom slikala". 😉 Na, ta je pa dobra. Jaz sem pa mislil, da sem ga pozabil doma. Sedaj pa nam tudi ni nič pomagal, saj je baterija ostala v avtu. Zato tudi danes ni slik. Pa drugič.
Kmalu zatem smo dospeli do gostišča v Dragi, si ogledali gamsa na skalni polici visoko nad nami, se poigrali na igralih in se vrnili po cesti. Lep izlet, primeren za otroke. Škoda samo, ker vam ne morem pokazati prav čarobno lepega gozdička skozi katerega smo šli. Najbolje, da ga greste pogledat kar sami.