V letu 2000 je praznoval Botanični vrt v Ljubljani 190-letnico delovanja in je naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem. Leta 1810, v času Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot vrt domovinske flore v okviru visoke šole (École Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik, ki je bil tudi njegov prvi ravnatelj. Prvotno je vrt meril 33 arov. Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre tudi zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1922 so ga tudi povečali za približno 16 arov in ogradili z zidom. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem času so vrt spet povečali. Od leta 1850 do 1867 je vrt uspešno vodil Hladnikov učenec Andrej Fleischmann. Leta 1844 je izšlo njegovo delo "Übersicht der Flora Krains" (Pregled kranjske flore).
Nov razcvet vrta se je začel pod vodstvom Alfonza
Paulina leta 1886. Že čez tri leta (1889) je začel z izdajanjem
vsakoletnega seznama semen (Index seminum), ki so ga pošiljali sorodnim ustanovam po svetu. Od 1901 do 1936 je izhajala Paulinova znamenita herbarijska zbirka Flora exsiccata Carniolica.
Omeniti velja še vrtnarja Franca Juvana, Paulinovega učenca, ki je v
vrtu deloval 64 let. Leta 1920 je vrt prešel pod okrilje leto prej
ustanovljene Univerze v Ljubljani, kjer deluje še danes.
Po
drugi vojni, leta 1946, je vodstvo prevzel Jože Lazar. Vrt je povečal
na 2,35 ha in zgradil rastlinjak. Sledil mu je Vinko Strgar (1967
-1992), ki je nadaljeval njegovo delo in še izboljšal stike s sorodnimi
ustanovami po svetu.
Zaradi širitve ceste se je vrt
pozneje zmanjšal na 2 ha. Zaradi tega je bila sprejeta dokončna
odločitev o ureditvi novega vrta v okviru Biološkega središča pod
Rožnikom, nasproti živalskega vrta, ki pa žal še vedno ni uresničena. Z
letom 1991 je bil obstoječi vrt zavarovan kot spomenik oblikovane
narave in bo tako, tudi kot del naše kulturne dediščine, deloval še
naprej.
Vsebinske enote
Arboretum
(1): del vrta, kjer so predstavljeni predvsem različni predstavniki
dreves in grmovnic. Večji del arboretuma je v najstarejšem delu vrta.
Rastlinski sistem
(2): po sorodstvenih kriterijih razvrščene rastline predstavlja v
obliki razvojnega debla. V ljubljanskem botaničnem vrtu so zaradi
prostorske stiske rastline večinoma razvrščene po družinah in le v
manjši meri predstavljajo pravo razvojno deblo.
Ekološke skupine
(3, 4): predstavnice predvsem močvirskih in vodnih rastlin, ki
zahtevajo posebne razmere, da lahko uspevajo zunaj naravnih rastišč.
Ekološko-geografske skupine
(5): tukaj so zbrane predvsem rastline z goratih delov in s Krasa,
razporejene glede na različen geografski izvor. Večinoma je ves del
sestavljen iz skal, pokritih z zemljo, zato ga imenujemo kar skalnjak.
Rastlinjak
(6): v njem rastejo zlasti predstavnice tropskih rastlinskih vrst, ki
potrebujejo višjo zračno vlago in več ali manj enakomerno temperaturo
čez vse leto. V hladnejšem delu leta so tukaj še rastline subtropskega
pasu. (Ogled je mogoč samo s strokovnim vodstvom.)
Gojitveni del
(7): sestavljajo ga grede za vzgojo in množenje rastlin, namenjenih za
zasaditev v različne dele vrta, obenem pa je to tudi prostor za
raziskovalno delo. (Ogled je mogoč samo s strokovnim vodstvom.)
Vrt danes
Botanični
vrt je danes enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete
v Ljubljani. V njem je več kot 4500 vrst, podvrst in oblik rastlin, od
katerih je več kot tretjina domačih, preostale pa so iz različnih
predelov Evrope in drugih celin.
Vrt vsako leto izmenjuje seznam svojih semen (Index seminum)
z 293 botaničnimi vrtovi po svetu, kar je približno 18 odstotkov
svetovnih vrtov. Včlanjen je tudi v svetovno organizacijo botaničnih
vrtov BGCI (Botanic Gardens Conservation International).
V
vrtu se odvija znanstvenoraziskovalna in pedagoška dejavnost. Še
posebej pomembno nalogo ima pri vzgoji in varovanju endemičnih in
ogroženih (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst na našem ozemlju. Kar
nekaj teh rastlin smo že uspešno namnožili, da jih lahko, ob morebitnem
izginotju na naravnem rastišču, tja ponovno naselimo.
Ena najbolj zanimivih rastlin vrta je Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmannii).
Ta rastlina je bila v prvi polovici 19. stoletja najdena na
Ljubljanskem gradu, vendar se je do danes ohranila samo v Botaničnem
vrtu v Ljubljani.
Izredno pomembno vlogo ima vrt tudi
pri vzgajanju in izobraževanju javnosti. V ta namen imamo pripravljen
program vodenih ogledov vrta. Organiziramo učne ure za vrtce ter
osnovne in srednje šole. Študentom je vrt na voljo kot učni pripomoček,
služi pa tudi mnogim ljubiteljem rastlinstva.
Zeleno okolje vrta
je prijeten prostor za lep sprehod ali sprostitev v senci dreves. Ker v
vsakem letnem času daje drugačno podobo, ga je vredno večkrat obiskati,
saj lahko samo tako spoznamo vse njegovo rastlinsko bogastvo.
Vrt je za obiskovalce odprt vsak dan poleti čas (april-oktober) 7.00 - 19.00 zimski čas (november-marec) 7.00 - 17.00
Vstop je prost za posameznike in skupine brez strokovnega vodstva, vstopnina za voden obisk skupin. Dostop: mestni avtobus št. 3 (smer Rudnik)
Druge informacije lahko dobite na naslovu:
Botanični vrt Univerze v Ljubljani Ižanska cesta 15 Ljubljana tel.: 01 427 12 80 http://www.botanicni-vrt.si/ Obiščite nas, veseli vas bomo.
botanični vrt je zelo lep in zanimiv [smiley=happy] ...edino kar me zanima so rastline v skalnjaku [smiley=think] ...lep dan se naprej [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh]
Novice 
