Med utemeljitelji ljubljanskega oziroma kranjskega baročnega slikarstva zavzema zelo pomembno, če ne celo najpomembnejše mesto, v Mengšu rojeni slikar Franc Jelovšek, po očetu iz Maribora. Med veliko četverico predstavnikov kranjskega umetnostnega ozračja v 18. stoletju, ga posebej izpostavljamo tudi zato, ker bo letos minilo okroglih 310 let od njegovega rojstva. Rodil se je namreč 4. oktobra 1700, umrl pa je 31. maja 1764 v Ljubljani, potem ko je leta 1730 postal tudi ljubljanski meščan. Veliko četverico kranjskih baročnih slikarjev so poleg Franca Jelovška sestavljali še Valentin J. Metzinger, Anton Cebej in Fortunat Bergant.
Anton Peterlin je eden redkih slovenskih fizikov, ki si je potom raziskovanja velikih molekul in polimerov pridobil velik ugled tudi v svetovnem merilu. Kot velikega Slovenca ga obravnavamo tudi zato, ker je bil velik zagovornik slovenstva, pravi prototip velikega Slovenca in svetovljana hkrati. Ozke materialne in še ožje duhovne razmere v Sloveniji so ga odnesle v širni svet, ki je znal, v nasprotju s slovensko ozkostjo, ceniti znanje in sposobnosti posameznika, ne glede na to od kod prihaja. Ob stoti obletnici njegovega rojstva leta 2008 sta SAZU in Inštitut Jožef Stefan o njem izdala obsežen zbornik.
Med slovenskimi arhitekti in urbanisti zavzema zelo ugledno mesto tudi Plečnikov sodobnik Maks Fabiani. Kot arhitekta se nista uveljavila samo v Ljubljani in drugih slovenskih krajih, marveč tudi v širšem evropskem prostoru, predvsem na Dunaju. Maks Fabiani se je rodil 7 let pred Plečnikom in umrl 5 let za Plečnikom. Dočakal je namreč zelo visoko starost 97 let.
V letu, ko cela Evropa praznuje dvestoto obletnico Chopinovega rojstva, se tudi Slovenci spominjamo skladatelja Huga Wolfa, ob njegovi stopetdeseti obletnici rojstva. Res je, da ga imajo za svojega tudi Avstrijci, a res je tudi, da se je 13. marca 1860 v Slovenj Gradcu rodil slovenskim staršem. Oba njegova starša mama Katherina (Katarina) in oče Philipp Wolf (Filip Volk) sta imela slovenske prednike. Po očetovi strani rod izhaja iz Šentjurja pri Celju – praded se je pisal Joseph Volk. Po prihodu v Slovenj Gradec s pretežno nemškim prebivalstvom so slovenski priimek Volk zamenjali z nemškim Wolf, saj se je bila obrtniška družina (usnjarji), ki si je želela povzpeti na družbeni lestvici, skoraj prisiljena sprijazniti se s ponemčenjem. Tako tudi Hugo, kasnejši skladatelj, pravzaprav ni imel prave možnosti, da bi se naučil slovensko.
Henrik (Heinrich) Schollmayer-Lichtenberg (1860–1930)
Leto 2010 zaznamujeta dve okrogli obletnici gozdarskega strokovnjaka in gospodarstvenika, ki je bil poleg Jožefa von Obereignerja najbolj zaslužen za vsestranski razvoj snežniških gozdov. V gozdnem gospodarstvu je dal vpeljati novo miselnost, zdaj znano kot postojnska kontrolna metoda (Direktiven für die Bestandesaufnahmen und für die Betriebseinrichtung auf der Herrschaft Schneeberg vom Jahre 1906 an I–III, Schneeberg 1906–09). Januarja je minilo 80 let od Schollmayerjeve smrti (u. 21. 1. 1930 v Koči vasi), 23. novembra pa se spominjamo 150 letnice njegovega rojstva.
Letos mineva 120 let od smrti doma in v Evropi znanega slikarja Jurija Šubica. Rodil se je 13. aprila 1855 v Poljanah nad Škofjo Loko, umrl pa je 8. septembra 1890. V Raschwitzu pri Leipzigu. Iz znane družine podobarja Štefana prihaja tudi Jurijev starejši brat, nekaj manj znani slikar Janez, čigar življenska in umetniška pot je na moč podobna Jurijevi. Z njima je tradicija podobarskih delavnic pognala v najlepši cvet, je zapisal umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc.
Članek z naslovom "Andrej Karlin" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.
Letos 26. januarja je minilo sto let od rojstva znanega slovenskega skladatelja in pianista Marijana Lipovška. Umrl je 25. decembra 1995. Na ljubljanskem konservatoriju je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, pri Janku Ravniku pa klavir. Po končanem študiju v Ljubljani leta 1932 je nadaljeval s študijem kompozicije v Pragi, nato v Rimu in nazadnje še v Salzburgu. Vse od leta 1933 pa do 1976 je poučeval na Glasbeni akademiji v Ljubljani, od leta 1961 naprej kot redni profesor. Vmes je bil tudi osem let direktor Slovenske filharmonije in rektor Akademije za glasbo. Predaval je tudi na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti.
Članek z naslovom "" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.
Članek z naslovom "Janez Evangelist Krek" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.
Veliki Slovenci 
