Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Ruše
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Ruše

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Marijinega imena

Ruše
V krajih, kjer se Drava prebija čez številne jezove, ki ji jih je na pot postavila človeška roka, da bi pridobila energijo; tam, kjer se začenjajo bujni pohorski gozdovi in se odpira rodovitna dravska ravnica, samo nekaj kilometrov od štajerske metropole leži starodavno božjepotno svetišče Matere božje v Rušah. Obronki mariborskega Pohorja, kamor sodi, so bili naseljeni že v pradavnini, saj so čeznje vodile stare prometne poti.

Slovenci poznamo Ruše predvsem po tovarni dušika in drugih industrijskih obratih, manj pa kot važno kulturno in versko središče iz preteklosti. Ni malo takih, ki ob prvem obisku presenečeni ostrmijo pred veliko in arhitekturno raz-gibano Marijino cerkvijo, ob njeni razkošni notranjščini pa se tako navdušijo, da se večkrat radi vračajo sem. Dolgo in izredno zanimivo zgodovino te božjepotne in župnijske cerkve je v ruški kroniki zapisal domačin Jožef Avguštin Marian, ko je poučeval na ruški gimnaziji v letih 1730 - 1742. Zapisal je tudi zgodbo o nastanku cerkve.

Okoli leta 900 sta živela na Štajerskem Edmund in Irmengarda Weissegg. Njun sicer srečni zakon je kalila le žalostna bolečina, da sta bila brez otrok in ni nič kazalo, da bi jih lahko imela. Edmundov brat, ki je bil duhovnik, jima je svetoval, naj se zaobljubita Mariji, da hočeta njej v čast pozidati na mestu stare in na pol podrte kapele v Rušah veličastno cerkev. Hitro sta bila uslišana. Irmengarda je v sedmih letih rodila tri sinove in dve hčeri. Po taki očitni božji pomoči sta se hvaležna zakonca lotila gradnje. Prvega junija leta 900 je bil položen temeljni kamen, pet let kasneje paje bila nova cerkev dogmjena.

Zgodba o prvem čudežu, začetku božje poti in gradnji prve cerkve ima kljub natančnim podatkom po sodbi zgodovinarjev značaj legende. Da je že v 10. stoletju stala cerkev, pa je čisto mogoče, saj je bilo v okolici že več cerkva. Druga letnica, ki govori o gradnji ali posvetitvi ruške cerkve, je 1004 in je zapisana na gotskem vhodu. Tudi ta nima zgodovinske podlage v dokumentih. Verjetno je bila napisana šele ob proslavljanju osemstoletnice. Okolica Ruš je sodila v posestvo spanheimskih grofov. Pred devetsto leti, leta 1091, so jo podarili šentpavelskemu samostanu na Koroškem. Tam se je tudi ohranil prvi pisani vir, ki govori o gradnji cerkve "Naše ljube Gospe v Rušah" za časa opata Konrada Neuhauserja leta 1387. Ta je bila deležna številni predelav.

Današnji romar bo pred cerkvijo občudoval gotske opornike prezbiterija in gotski zvonik z baročno kapo. Skozi gotski portal pa bo stopil v pravcata "baročna nebesa". V letih 1710 do 1721 so namreč temeljito predelali cerkveno notranjščino, jo baročno obokali in v celoti razkošno okrasili s štukaturami in freskami. Freske poveličujejo Marijino življenje in njene kreposti. Tako kot bogato členjena arhitektura nas prevzame tudi baročna oprema oltarjev: kar sedem jih je in eden je lepši od drugega! Posebno lepa sta prižnica in pevski kor, na katerem stoje Janečkove orgle. Prava baročna zakladnica!

Na korni ograji najdemo sedem najbolj znanih ruških čudežev. Prizori, upodobljeni na njih in drugih votivnih slikah, povedo, kako obiskana je bila nekdaj ruška Marija. Posebno je zaslovela v času turških vpadov. Ko so Turki oblegali Dunaj, so romarji tukaj klečali noč in dan. V devetih tednih je prišlo sem čez 50 velikih procesij. Posebno so zaupali v ruško Marijo tisti, ki so padli v turško ujetništvo. Kronika pripoveduje o devetih, ki so se rešili in s seboj v zahvalo prinesli verige, v katere so bili vklenjeni. Taka je zgodba Bolfenka Serepca, ki je bil v turški sužnosti celih sedem let. Bil je že bogoslovec, ko je moral v boj, kjer so ga ujeli Turki in odpeIjali s seboj. Ko se mu je 1703 posrečilo pobegniti, je prinesel k Mariji v Ruše tudi svoje jetniške okove. Potem je bil posvečen in je služboval kot kaplan v Rušah do smrti leta 1711.

V varstvu ruške Marije so se šolali tudi slovenski dijaki. Zraven cerkve je delovala gimnazija, ki jo je leta 1645 ustano-vil ruški župnik Jurij Kozina. V 113 letih njenega delovanja se je šolalo 6820 dijakov. Velika večina (6185) je bila kmečkega in meščanskega rodu. Slava te gimnazije je segala do Dunaja, Prage in Trsta. Prenehala je delovati leta 1758, ko so odprli podobno gimnazijo jezuiti v Mariboru.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Intormacije:

Župnijski urad Ruše, Gimnazijska 5, 2342 Ruše.
Satelitska slika Ruš in okolice.

Dostop:


z vozili.

Glavni romarski shod:


nedelja po malem šmarnu ("ruška nedelja").

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Ruše  romarska pot  sv. Marijino ime  Štajerska  škofija Maribor 
Komentarjev
Dodaj novIšči
anja - anika_12@email.si   | 194.249.25.xxx | 2006-05-01 15:51:41
[b]RUŠEEEEE[/B
[smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh] [smiley=laugh]
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008