Čaven je del pogorja v Trnovskem gozdu. Do koče na Čavnu (1242m) se lahko pripeljemo z avtom. V največ uri in pol lahko dosežemo najbolj oddaljeni vrh Čaven (1185), ostali so bližji: Veliki Modrasovec (1135) (15) min, Kucelj (1237) slaba ura.
Cesta nas iz Cola do Predmeje vodi med slikovitimi vasmi: Gozd, Kovk,
Otlica in Predmeja, kjer se cesta odcepi proti Lokvam in še kasneje v
gozdu proti Čavnu. Tudi z goriške strani (iz Trnovega) je do koče
speljana cesta. Skozi vasi se vozimo med izkrčenimi travnimi
površinami, ki jih je človek že pred stoletji iztrgal gozdu. Z
opuščanjem rabe teh površin se gozd počasi vrača. Pokošeni ali
popašeni travniki so v tem času manj pisani, pa kljub temu še vedno
zanimivi. Pravo nasprotje pa so cestni robovi. V avgustu tukaj
prevladujeta šetraja: kraški in pritlikavi (glej Rože & vrt avgust
2002).
Na Predmeji se lahko do planinske koče podamo peš ali pa se do nje
zapeljemo z avtom in se podamo na bližnje vrhove (Vse poti so
označene). Cesta je speljana skozi bukovo jelove gozdove in šele, ko
se pripeljemo do razgledišča, se nam odpre pogled. Tukaj se je res
potrebno ustaviti, se razgledati nad Vipavsko dolino in na že prej
omenjene vasi. Spustimo se še na nižji ležeči plato po skalnem robu
ali pa po gozdu. Ne bo nam žal, rastlinstvo je tukaj res enkratno.
Nekaj je še tistega, ki prihaja iz Alp drugo je že povsem drugačno,
tudi tisto že bolj toploti prilagojeno. Tukaj raste naša posebnica
(endemit in to rodovni) samo pri nas rastoča rebrinčevolistna
hladnikija. Gre za majhno kobulnico, nekoliko zeleni podobno, z
bleščečimi listi poimenovano po ustanovitelju Botaničnega vrta v
Ljubljani Francu Hladniku. Raste samo v Trnovskem gozdu in nikjer
drugje na svetu. Prav ti bleščavi listi v rozeti so tisti, ki rastlino
v tem grušnatem svetu naredijo še posebej privlačno. V skalnih
razpokah so svoj prostor našli: skorjasti kamnokreč, predalpski
petoprstnik , avrikelj, Clusijev svišč. Na travnih površinah pa še
abraščevolistni grint. Travnolistni grintavec se tukaj razrašča v
velikih šopih. Poleg šetrajev je tukaj gorski vrednik. Če se bomo še
malo razgledovali, bomo našli dišeči volčin (cveti maja) in pri nas
redko vrsto - celovenčni reličnik. Peruniki ilirska in travolistna
tukaj sedaj že plodita. Nikakor pa ne bomo spregledali ene izmed v tem
času najlepših rastlin, cvetočega navadnega bodoglavca, ki s svojo
modrino v tem včasih že povsem od sonca zasušenem rastlinstvu res bije
na plano. Tudi skalni glavinec, doma na toplih kraških poljih bo morda
tu in tam še pocvital, podobno tudi kimasti bodak. Mogočne bodeče neže
se v soncu s svojimi velikimi socvetji prav bleščijo, hkrati pa zaradi
bodikavosti preprečujejo, da bi posedali kjerkoli. Rumenkasti luk,
sorodnik bolj poznane čebule, o čemer nas prepriča njegov vonj, pa bo
v polnem cvetu.
Do koče naredimo še nekaj ovinkov in že smo na zelo obiskanem mestu. Ob
koči svet ni tako zanimiv, je pa toliko lepše nižje. Na zaraščajočih se
površinah, se bomo med visokimi steblikami zopet znašli med velikimi
kobulnicami. Gorski in širokolistni jelenovec ter bleščeča velestika so
tukaj najpogostejše. Njim se pridružuje še košutnik in navadna krčnica.
Če si še želimo razgledov in rastlinstva, se podajmo proti Kuclju dobro
uro hoda od koče.
Čaven je res prostor za tiste, ki radi uživajo v pisani naravi in
njenem rastlinstvu. Težko je slovo od njega. Pa vendar rastline pustimo
tukaj, naglejmo se jih in si zaželimo, da bi jih kmalu zopet obiskali.
Ne bomo jih pozabili, za vedno se nam bodo vtisnile v spomin četudi
njih imen morda ne bomo več vedeli. Se bomo pa zato še raje vračali
mednje.
Čavn je resnično lep v vseh letnih časih. Z družino nam ni žal vožnje za njegov obisk. Je pa vsekakor posebno doživetje spomladi, ko bukovje ozeleni ali pa ob sončnih jesenskih dneh, ko rjavo bukovo listje zlato zažari.
Čaven je nekaj posebnega, predvsem za nas, ki živimo pod njim. Je vrhunec Vipavske doline. Ponuja odlično rekreacijo, sprostitev, spoznavanje narave in ko prideš na vrh, te nagradi s čudovitim razgledom, tja do tržaškega zaliva. Vsekakor priporočam, tako posameznikom, skupinam in seveda družinam. V spomladanski in poletnih dneh je koča odprta vse dni v tednu, okrog je veliko prostora za piknik, poležavanje na travi, za tiste, neutrudljive pa še skok na Kucelj. Skratka, čudovit si!
Izleti po Sloveniji 
