Moja hčerka že drugo leto zapovrstjo obiskuje glasbeno šolo v Kranju in se uči igrati na klavir. Prej nisem verjel, sedaj pa mi je to popolnoma jasno. Ta pouk je huda obremenitev tako za otroka, kot za starše.
Voziti jo je treba vsak teden dvakrat na teorijo in na ure klavirja. In potem še učitelj zahteva, da je eden od staršev zraven. Da bi potem doma pri vajah znal bolje povedati, kaj otrok dela prav in ga popravljati. Vaditi je pa potrebno vsak dan, torej še vsaj pol ure časa vsak večer.
Ampak vendarle se potem to nekako poplača z novim znanjem, z lepo odigranimi pesmicami, z veseljem v otroških očeh.
Prav danes smo imeli prvi letošnji nastop, na katerem je zaigrala tri kratke pesmice. Ena od teh je bila celo njena lastna skladba. Poimenovala jo je "Kratka pesem". Eno sem ji spesnil jaz, poimenovala jo je "Veseli zajček", tretja pa je bila ljudska, Čuk se je oženil .