Planinski vestnik, številka 3, marec 2011 Pomladna naslovnica Planinskega vestnika prinaša tudi svežo in vabljivo vsebino. Osrednje teme so: Etika v alpinizmu, intervju z Damijanom Meškom in Dušanom Klenovškom. Odpravili pa se bomo do slapov Slovenske Istre, ljubitelji turnega smuka pa se lahko odločite za Visoke Ture. Mateja Pate v uvodniku »bije« bitko s časom. Verjetno se je že sleherni izmed nas kdaj srečal s tem gospodarjem. Kako pa se bojevati z njim, je drugo vprašanje. Mogoče boste del odgovora našli tudi v osrednji temi številke Etika v alpinizmu – Možnost izbire.
Vse od takrat, ko smo se povzpeli pod nebo ter se tako ločili od živali, ki tacajo zemljo po vseh štirih, med nami živi potreba po tem, da se znamo v neznanem okolju pravilno orientirati in tako najti naš želeni cilj. V neznanem okolju to najlažje dosežemo s pomočjo zemljevida, ki nas, če ga seveda znamo pravilo brati, brez težav pripelje do končnega cilja. Sodobni zemljevidi, ki jih imamo na voljo danes, nam v različnih merilih prikažejo zemeljsko površino ter razmestitev naravnih, ekonomskih in družbenih pojavov. A prvi zemljevidi, ki jih je ustvarilo človeštvo, še zdaleč niso bili tako natančni, kot so zemljevidi danes.
Čeprav je Slovenija majhna država, s celotno površino le 20 273 km2, pa je pokrajinska raznolikost pri nas tolikšna, da jo težko najdemo kjerkoli drugje. Ravno to nam lahko dodobra oteži orientacijo po naši prečudoviti deželici. A na srečo imamo rešitev. Sodobni zemljevidi Slovenije nam omogočajo, da kadarkoli in kjerkoli brez težav najdemo točko, ki jo iščemo.
Zagotovo najbolj poznan sodobni zemljevid Slovenije je klasična karta, ki jo najdemo v vsakem razredu osnovne šole. Šolski zemljevid Slovenije nam v razmerju 1:500 000 prikaže vsa večja mesta ter cestne povezave, reke, gorovja ter druge naravne in kulturne znamenitosti, ki jih mora poznati vsak šolar. Ta zemljevid je primeren za nezahtevnejšo orientacijo, saj nam prikaže le osnovne podatke o okolici in nam poda našo približno lokacijo.
Iz februarske številke PV nas pozdravlja Hidden Peak, mogoče za marsikoga nedosegljiv vrh, je pa zato vsem dosegljiva tokratna vsebina. Uredništvo na naslovnici izpostavlja tri nosilne teme: – Okrogla miza: Planinska knjiga včeraj, danes, jutri – Intervju: Anže Čokl, Miha Pavšek – Z nami na pot: Izleti za otroke, Skupina Goldberg
Knjigo z naslovom Martinov praznik so napisali trije zgoraj našteti avtorji in zato ima knjiga tudi tri podnaslove: Martinovanje nekoč in danes, Mlado vino in Martinova pojedina. Knjigo je v nakladi 1300 izvodov izdala založba Kmečki glas. Najobsežnejše je prvo poglavje (54 strani), ki ga je napisal znani slovenski etnolog Janez Bogataj. Razdelil ga je na dve podpoglavji (Martinovanje, ljudski praznik in Sodobna martinovanja, izumljanje tradicij) in 20 razdelkov.
Tudi prebiranje več kot sto let mlajše revije po izhajanju me vedno znova razveseljuje. Iz nje tako ali drugače veje veder pogled na Slovenijo, na njene naravne in kulturne lepote. Iz nje se lahko naučimo zavedanja, da pravzaprav živimo na izjemnem koščku sveta. Že drži, da je tudi drugod lepo. A marsikdo tja – drugam nikoli ne bo šel zaradi takšnih in drugačnih razlogov. In nekateri preprosto radi ostajamo doma, ker nam je tukaj lepo. Ker smo tukaj doma.
Že samo listanje PV me je tudi tokrat prepričalo, da mesečna revija postaja iz meseca v mesec privlačnejša in zanimiva. V njej pa toliko namigov za vse planince v najširšem pomenu besede, kako preživeti prosti čas, kam se odpraviti … Tokratna številka nam namreč ponuja toliko izzivov, da jih bo kar težko vse osvojiti. A pojdimo od lista do lista in izpostavimo tisto, kar se nas mora dotakniti.
Odgovornega urednika PV Vladimirja Habjana se je dotaknil spomin na skromnost. Prav zaradi skromnosti so v prvi letošnji temi meseca poskušali obuditi »delček starih časov, ko vse ni bilo samo po sebi umevno in ko smo bili precej bolj skromni, kot smo sedaj.« Govorimo o oskrbovanju koč nekdaj, ko so koče oskrbovali Na hrbtu in ramenih, kot je naslovil svoj članek Marjan Bradeško.
Vsi vemo, da se v novem okolju najlažje orientiramo s pomočjo zemljevida. Zemljevid nam v pomanjšanem merilu prikaže zemeljsko površje, zato se vedno, ko se znajdemo v tujem okolju, poslužimo tega pripomočka, ki poskrbi, da zlahka najdemo naš cilj. Z izdelovanjem zemljevidov se ukvarja veda, ki se imenuje kartografija in danes je ta zmes znanosti in umetnosti tako dodelana, da lahko najdemo zelo natančne zemljevide praktično vsega, kar si lahko zamislimo.
Dvojna številka mesečne revije za potepanja in odkrivanje manj znane Slovenije že na otip obljublja bogat izbor namigov za izlete in druženje ter prinaša prilogo Kam za božič. Lahko se bomo odpravili v Dravsko dolino, poleteli čez lužo, se prepustili čarobnosti pravljičnega sveta. Ali pa se odločili za obisk Križne jame, ki je zaradi stalne gladine vode najlepša pozimi. Kdor ima rad blues, bo le-temu lahko prisluhnil v Postojnski jami oz. v Jamskem dvorcu ob vhodu v jamo. Iskalcem duhovnosti, tišine in molitve pa snovalci revije predstavljajo Ptujsko Goro.
Najlepše vinske poti Vodnik po slovenskih vinogradih
Zgoraj navedena ustvarjalca te imenitne knjige sta si razdelila delo tako, da je prvi avtor besedila, drugi pa avtor fotografij, nekaj pa je prav gotovo pripomogla tudi urednica pri Cankarjevi založbi Darja Butina. Oba avtorja sta slovenski javnosti že znana, kajti Primož Plahuta je leta 2004 izdal Veliki vinski leksikon, Tomo Jeseničnik pa je napisal in s fotografijami opremil knjigo z naslovom Slovenija v presežnikih. Obe knjigi smo predstavili tudi v naši reviji.
Vodniki in zemljevidi 
