Domov arrow Krajinski parki
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Krajinski parki

Krajinski park Polhograjski dolomiti

Natisni E-pošta

Kjer je dovoljeno prestopiti meje …

Polhov Gradec pod Sv. Lovrencom
Polhov Gradec pod Sv. Lovrencom
Krajinski park Polhograjski dolomiti (KPPD) s svojo površino sodi med večje krajinske parke v Sloveniji. Lepota narave in odprtost ljudi privlači mnoge iskalce lepot. Tu lepota ni samo navidezna. Resnično živi v prepletanju z življenjem ljudi. Le če bi hoteli natančno določiti meje parka, imamo lahko kakšno težavo več. Ampak narava ne določa in ne pozna meja: meje pozna,  postavlja in določa ter jih celo prestopa samo človek. Narava pozna samo prehajanja v novo odprtost, v drugačne podobe, v nove zakonitosti. In skupaj s časom in ljudmi ustvarja ter piše zgodovino. Tako kot je živi in neživi naravi človek že v pradavnini podarjal imena, to še vedno delamo tudi danes. Poimenujemo tisto, kar nam je blizu. Včasih je prostor, ki mu določimo meje, celo preobsežen, da bi ga lahko v polnosti spoznali in doživeli nahitroma.
Preberite več...
 

Park Škocjanske jame

Natisni E-pošta

Vas Škocjan nad Malo dolino
Vas Škocjan nad Malo dolino
Biser svetovne dediščine

Park Škocjanske jame (PŠJ) je najmanjši (413 ha) od treh regijskih parkov, ki so trenutno z zakonom zaščiteni v Sloveniji. Pred njim sta Notranjski regijski park (22.810,55 ha) in Kozjanski regijski park (20.759,64 ha). Majhnost PŠJ pa se kaže le v številkah. Za Slovenijo je neprecenljivo dejstvo, da so bile Škocjanske jame zaradi svoje izjemnosti leta 1986 vpisane v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri UNESCO, PŠJ pa je bil razglašen leta 1996.
Preberite več...
 

Krajinski park Nanos

Natisni E-pošta
Pod Grmado (1207 m)
Pod Grmado (1207 m)

Po južnih in zahodnih obronkih Nanosa

Kljub temu, da se Nanosova Pleša (1262 m) niti ne ponaša z nadpovprečno nadmorsko višino, je priljubljen planinski cilj številnih pohodnikov, še zlasti pozno jeseni in zgodaj spomladi. Že res, da je Pleša izrazit vrh Nanosa: od tod se ob lepem vremenu odpre razgled domala na vso jugozahodno Slovenijo, celo v Furlanijo in proti Benetkam. A nanonški masiv, ki zajema okrog 65 km2, je več kot samo »pleša«. Je neokrnjena planota, bogata s favno in floro ter kulturno in naravno dediščino, ki je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park – Južni in zahodni obronki Nanosa v obsegu 2632 ha.
Preberite več...
 

Po poteh Robanovega Joža

Natisni E-pošta
Po poteh Robanovega Joža
Po poteh Robanovega Joža

Slikovita alpska dolina

Robanov kot, ena od treh znamenitih alpskih ledeniških dolin v Savinjskih Alpah, je ime dobil po Robanovi kmetiji. Prvi zapis o Robanih je v gornjegrajskem škofijskem urbarju iz leta 1426.  Robanov rod že dolga stoletja zaznamuje dolino in ji daje svojevrstno podobo. Skupaj  s kmetijami Govc, Vršnik, Knez in Haudej oblikujejo skladen kulturnokrajinski pečat. Tu si kmečki človek in narava še vedno prijazno podajata roke. Že od leta 1950 je dolina zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa ima tudi status krajinskega parka (obseg 1447 ha). In po njej se lahko odpravimo le peš, kar je edino prav.
Preberite več...
 

Triglavski narodni park

Natisni E-pošta
Triglav

Edini narodni park v Sloveniji


Triglavski narodni park (TNP) je s svojimi 83 807 ha največje zavarovano območje v Sloveniji in edini slovenski narodni park. Razprostira se na območju sedmih občin ter obsega večji del vzhodnih Julijskih Alp, vključno z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m), po katerem je dobil ime.
Preberite več...
 

Krajinski park Rakov Škocjan

Natisni E-pošta
Rakov Škocjan
Dolina svojstvenih razpoloženj

V zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, v severozahodnem delu današnjega Notranjskega regijskega parka (ustanovljen 2002), ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem prostoru zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, med drugimi so pritegnili tudi znamenitega učenjaka J. V. Valvasorja, zato si ta naravni spomenik svetovnega pomena zasluži samostojen ogled. Začnimo ga na začetku doline, na vzhodni strani z Malim naravnim mostom.

Preberite več...
 

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Natisni E-pošta
Krajinski park Tivoli
V objemu slovenske prestolnice

Verjetno sleherni ljubitelj oblikovane narave pozna ljubljanski mestni park Tivoli, ki sega v samo središče mesta. Malo manj znano pa je, da zelene površine Tivolija, gozdnati predeli Rožnika in Šišenskega hriba sestavljajo krajinski park (509 ha), ki je bil leta 1984 razglašen za naravni spomenik in spomenik oblikovane narave. Skupaj predstavljajo neločljiv del podobe mesta Ljubljana.  Park Tivoli ima tudi velik socialni pomen. Kakovost življenja v mestu je v veliki meri odvisna od stanja narave v mestu in mestnem območju.
Preberite več...
 

Krajinski park Zgornje Idrijce

Natisni E-pošta
Krajinski park Zgornje Idrijce
Krajinski park obsega pokrajino na zahodnem delu Slovenije, kjer se Dinarsko gorstvo Balkana dotika Vzhodnih Alp in kjer  kras prehaja v predalpsko hribovje. Lahko bi rekli, da leži med Julijskimi Alpami na severu in Trnovsko planoto na jugu. Teren je zelo razgiban, z ozkimi globokimi dolinami, ponekod prave tesni, pobočja se zarezujejo v pokrajino in se spuščajo do globokih dolin Idrijce, Belce in njunih pritokov. Padavine so pogoste, v osrčju parka pade tudi nad 3000mm padavin na m2. Prav velika količina vode je pripomogla, da se je nekdaj planotast svet preoblikoval v razčlenjeno pokrajino strmih pobočji nad ozkimi dolinami. Zadostne količine vode v času rasti  pa hkrati omogočajo bujno vegetacijo.
Preberite več...
 

Robanov kot - dolina blagoslovov

Natisni E-pošta

Robanov kot - dolina blagoslovov
Zimski meseci ne smejo biti izgovor, da ostanemo doma. Če nimamo dovolj izkušenj, se je seveda modro odreči pohodom po zasneženem visokogorju, brez večjih težav pa lahko odkrivamo zimske lepote alpskih dolin. V Zgornji Savinjski dolini so kar tri velike in zelo znane ledeniške doline: Logarska dolina, Matkov kot in Robanov kot, ki ga bomo tokrat obiskali.
Preberite več...
 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008