avgust 2010
Domov arrow Izleti po Sloveniji
 
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Prijava na Kam.si mesečnik
Dogodki po Sloveniji
  Izlet v Park Škocjanske jame September 18, 2010
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Še nimate računa? Registracija
Anketa
Kaj menite o foto galeriji?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
583 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Izleti po Sloveniji

Park solinarjev, sonca in ptic

Natisni E-pošta
Muzej solinarstva
Muzej solinarstva
V Sloveniji imamo približno 46 kilometrov morske obale. To je v primerjavi z drugimi sredozemskimi državami malo, a hkrati dovolj, da so tod zrasla mesta, veliko pristanišče, kopališča in hotelska naselja, ohranilo pa se je celo nekaj koščkov neokrnjene narave. Eden najzanimivejših in najskrivnostnejših krajev ob našem morju so Sečoveljske soline ob reki Dragonji tik ob meji s Hrvaško. To je kraj, kjer preteklost še ni izzvenela v pozabo, kjer lahko še vedno srečamo zagorele solinarje s kupi soli, kjer se nizko nad tlemi spreletavajo vodne ptice in kjer se lahko tudi sredi turistične sezone naužijemo miru.

Preberite več...
 

Sv. trije kralji (820 m)

Natisni E-pošta
Sv. trije kralji (820 m)
Na zemljevidu Slovenije najdemo kar tri naselja, kjer so doma sveti trije kralji: Vrh Sv. Treh Kraljev blizu Žirov, Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Sv. Trije Kralji nad Radljami ob Dravi. Modrim z Vzhoda so seveda posvečene tudi cerkve v vseh treh krajih. Tista v Slovenskih goricah je največja, drugi dve pa stojita na priljubljenih izletniških točkah visoko nad dolino. Cerkev sv. Treh kraljev nad Radljami, h kateri se bomo podali tokrat, je na informativni tabli omenjena celo kot ena izmed najpomembnejših planinskih cerkva nad Dravsko dolino. 
Preberite več...
 

Velika planina

Natisni E-pošta
Velika planina
Velika planina v Kamniško – Savinjskih Alpah je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na povprečni višini 1550 m nad morjem je okoli 560 ha pašnikov in več kot 100 pastirskih koč, ki so gručasto razporejene po večjem delu planine. Pašne trate so obdane z redkim smrekovim gozdom in ruševjem, za samo površje pašnih trat pa so značilne številne kraške vrtače. S planine je izjemen pogled na gorsko verigo Grintavcev, kar daje planini še poseben čar.  Na Veliki planini je tudi več planinskih domov in koč, med njimi tudi Planinski dom Kisovec.
Preberite več...
 

Sv. Lovrenc (892 m)

Natisni E-pošta
Sv. Lovrenc
Pozimi se pogosto pritožujemo nad meglo, ki se v tem letnem času rada nakopiči po nižinah. Ljudje pač nismo ustvarjeni za mešanje megle, čeprav je ta sposobnost v nekaterih krogih zelo cenjena, ampak za svetlobo in sonce. Pod sivim pokrovom, ki pritiska na strehe hiš in krade veselje občutljivim dušam, kar težko verjamemo, da je modro nebo tako blizu. Pa se je treba včasih le povzpeti na bližnji hrib in že se okrog nas odpre čisto drug svet. 
Preberite več...
 

Žeželj (334 m)

Natisni E-pošta
Žeželj
Bela krajina je dežela vitkih bréz, steljnikov, lenobne Kolpe in Lahinje ter vinogradov, ki se pnejo po sončnih pobočjih zakraselih gričev. Je pa tudi dežela cerkva. Če na hitro preletimo zemljevid, se moramo kar potruditi, da odkrijemo nekaj vasi, v katerih ni narisanega krožca s križem na vrhu. Eno izmed najimenitnejših svetišč v Beli krajini je Marijina božjepotna cerkev na Žežlju, nizkem gozdnatem hribu nad Vinico. Cerkev in kapelice s postajami križevega pota pod njo je resda načel zob časa, vendar so zaradi tega še zgovornejše. Kažejo nam, kako okrušena in zbledela je postala naša vera, odkar namesto k božjepotnim cerkvam rajši romamo v nakupovalna središča. 
Preberite več...
 

Sv. Miklavž na Gori (757 m)

Natisni E-pošta
Kmalu bo treba pisati sv. Miklavžu. Čeprav dostikrat kar sam ugane, česa si želimo in kaj potrebujemo, je prav, da mu to še napišemo, saj ima v teh dneh toliko skrbi in potov. Kaj pa ... če bo Miklavž naše pismo pozabil vzeti ali pa ga v naglici, ko bo tekal od hiše do hiše, ne bo našel? Morda bi ga lahko letos kar sami odnesli na enega izmed njegovih naslovov. To res ne bi smelo biti težko, saj mu je v naših krajih posvečenih več kot sto cerkva
Preberite več...
 

Med vrhpoljskimi vinogradi

Natisni E-pošta
Čeprav je Slovenija tako majhna, da jo z avtom mimogrede premerimo od enega konca do drugega, so podnebne razlike med posameznimi kraji razmeroma velike. To je še posebej vidno na prehodu med zimo in pomladjo. Medtem ko je notranjost dežele ovita v meglo ali pokrita s snegom, se Primorska nastavlja soncu. Zato so domačini iz Vrhpolja pri Vipavi pred časom sklenili, da bodo vsako leto na zadnjo nedeljo v februarju medse povabili pohodnike iz vseh koncev Slovenije ter jih popeljali med slikovitimi vinogradi in griči, ki obdajajo vas.
Preberite več...
 

Stolpnik (1012m)

Natisni E-pošta
Stolpnik z južne strani
Stolpnik z južne strani
Na vzhodnem koncu Karavank, ki segajo pod južne obronke Pohorja, se dviga gozdnata Konjiška gora. Pod njo leži na eni strani žička kartuzija, na drugi pa se ob Dravinji razprostirajo Slovenske Konjice. Konjiška gora, v kateri naj bi po legendi živel zmaj, ki ga je pokončal sv. Jurij, je razpotegnjena in valovita. Najvišji vrh Stolpnik komaj presega višino tisoč metrov, zato mu lahko brez slabe vesti prištejemo petindvajset metrov, kolikor je visok razgledni stolp na njegovem vrhu. Tam se lahko po zavitih kovinskih stopnicah povzpnemo visoko nad krošnje dreves ter se naužijemo lepega razgleda na pokrajino med Pohorjem in Posavskim hribovjem ter med Kamniško-Savinjskimi Alpami in hrvaškimi griči. 
Preberite več...
 

Hom (607 m)

Natisni E-pošta
Našim krajem dajejo značilno podobo slikoviti hribci s cerkvijo na vrhu. Tak je tudi Hom, ki se dviga na robu Posavskega hribovja južno od Šempetra v Savinjski dolini. Na njem je poleg cerkve sv. Magdalene tudi planinski dom, ki ga je v nekdanji mežnariji uredilo Planinsko društvo Zabukovica. Hom je hkrati blizu in daleč. Blizu zato, ker se lahko nanj povzpnemo skoraj mimogrede in ker se nam na vrhu zdi, da so kraji pod nami skoraj na dosegu roke. Hkrati pa je daleč, ker se lahko na njem vsaj ob delavnikih naužijemo tišine in miru, ki ju »nori december« te dni tako učinkovito preganja iz naših krajev in pogosto tudi iz naših src.
Preberite več...
 

Od Škofje Loke do Mosta na Soči

Natisni E-pošta
Zgodovina Železnikov je tesno povezana z železovo rudo, ki so jo nekoč kopali v okoliških hribih. Na stare čase spominja plavž na zahodnem koncu Železnikov
Zgodovina Železnikov je tesno povezana z železovo rudo, ki so jo nekoč kopali v okoliških hribih. Na stare čase spominja plavž na zahodnem koncu Železnikov
Vožnja z avtom od Škofje Loke do Mosta na Soči ni nič posebnega: približno poldrugo uro vrtimo volan in premikamo prestavno ročico, vmes s pogledom nekajkrat ošvrknemo okolico, in že je vsega konec. Takoj ko stopimo iz avta, je potovanje pozabljeno. Povsem drugače je, če isto pot prevozimo s kolesom. Medtem ko vrtimo pedala, se nam popotni vtisi počasi nalagajo v spomin. Kamenček za kamenčkom, kot pri mozaiku. Ko opazimo kaj zanimivega, ustavimo in si napasemo radovednost, ko začutimo lakoto, sedemo v travo in pobrskamo po torbi na prtljažniku. Življenje je za spremembo zares preprosto. Malce je treba misliti le na odhod vlaka, s katerim se bomo vrnili v Škofjo Loko.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 10 od 150
Zemljevid
Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Zadnji zapisi na forumu
Arhiv blogov
Zadnji prispevki

Avtorske pravice | Kolofon | Tehnična ekipa in uredništvo | e-mail | ISSN številka: ISSN 1854-973X |


Računovodstvo | Vreme | Podarimo.si - daritveni oglasnik | igre

16:27 4.10.2008
   







website counter