marec 2010
Domov arrow Izleti po Sloveniji
 
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Prijava na Kam.si mesečnik
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Še nimate računa? Registracija
Anketa
Kaj menite o foto galeriji?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
526 registriranih
0 danes
0 ta teden
5 ta mesec
Zadnji: marimar
Izleti po Sloveniji

Sv. Lovrenc (892 m)

Natisni E-pošta
Sv. Lovrenc
Pozimi se pogosto pritožujemo nad meglo, ki se v tem letnem času rada nakopiči po nižinah. Ljudje pač nismo ustvarjeni za mešanje megle, čeprav je ta sposobnost v nekaterih krogih zelo cenjena, ampak za svetlobo in sonce. Pod sivim pokrovom, ki pritiska na strehe hiš in krade veselje občutljivim dušam, kar težko verjamemo, da je modro nebo tako blizu. Pa se je treba včasih le povzpeti na bližnji hrib in že se okrog nas odpre čisto drug svet. 
Preberite več...
 

Žeželj (334 m)

Natisni E-pošta
Žeželj
Bela krajina je dežela vitkih bréz, steljnikov, lenobne Kolpe in Lahinje ter vinogradov, ki se pnejo po sončnih pobočjih zakraselih gričev. Je pa tudi dežela cerkva. Če na hitro preletimo zemljevid, se moramo kar potruditi, da odkrijemo nekaj vasi, v katerih ni narisanega krožca s križem na vrhu. Eno izmed najimenitnejših svetišč v Beli krajini je Marijina božjepotna cerkev na Žežlju, nizkem gozdnatem hribu nad Vinico. Cerkev in kapelice s postajami križevega pota pod njo je resda načel zob časa, vendar so zaradi tega še zgovornejše. Kažejo nam, kako okrušena in zbledela je postala naša vera, odkar namesto k božjepotnim cerkvam rajši romamo v nakupovalna središča. 
Preberite več...
 

Sv. Miklavž na Gori (757 m)

Natisni E-pošta
Kmalu bo treba pisati sv. Miklavžu. Čeprav dostikrat kar sam ugane, česa si želimo in kaj potrebujemo, je prav, da mu to še napišemo, saj ima v teh dneh toliko skrbi in potov. Kaj pa ... če bo Miklavž naše pismo pozabil vzeti ali pa ga v naglici, ko bo tekal od hiše do hiše, ne bo našel? Morda bi ga lahko letos kar sami odnesli na enega izmed njegovih naslovov. To res ne bi smelo biti težko, saj mu je v naših krajih posvečenih več kot sto cerkva
Preberite več...
 

Med vrhpoljskimi vinogradi

Natisni E-pošta
Čeprav je Slovenija tako majhna, da jo z avtom mimogrede premerimo od enega konca do drugega, so podnebne razlike med posameznimi kraji razmeroma velike. To je še posebej vidno na prehodu med zimo in pomladjo. Medtem ko je notranjost dežele ovita v meglo ali pokrita s snegom, se Primorska nastavlja soncu. Zato so domačini iz Vrhpolja pri Vipavi pred časom sklenili, da bodo vsako leto na zadnjo nedeljo v februarju medse povabili pohodnike iz vseh koncev Slovenije ter jih popeljali med slikovitimi vinogradi in griči, ki obdajajo vas.
Preberite več...
 

Stolpnik (1012m)

Natisni E-pošta
Stolpnik z južne strani
Stolpnik z južne strani
Na vzhodnem koncu Karavank, ki segajo pod južne obronke Pohorja, se dviga gozdnata Konjiška gora. Pod njo leži na eni strani žička kartuzija, na drugi pa se ob Dravinji razprostirajo Slovenske Konjice. Konjiška gora, v kateri naj bi po legendi živel zmaj, ki ga je pokončal sv. Jurij, je razpotegnjena in valovita. Najvišji vrh Stolpnik komaj presega višino tisoč metrov, zato mu lahko brez slabe vesti prištejemo petindvajset metrov, kolikor je visok razgledni stolp na njegovem vrhu. Tam se lahko po zavitih kovinskih stopnicah povzpnemo visoko nad krošnje dreves ter se naužijemo lepega razgleda na pokrajino med Pohorjem in Posavskim hribovjem ter med Kamniško-Savinjskimi Alpami in hrvaškimi griči. 
Preberite več...
 

Hom (607 m)

Natisni E-pošta
Našim krajem dajejo značilno podobo slikoviti hribci s cerkvijo na vrhu. Tak je tudi Hom, ki se dviga na robu Posavskega hribovja južno od Šempetra v Savinjski dolini. Na njem je poleg cerkve sv. Magdalene tudi planinski dom, ki ga je v nekdanji mežnariji uredilo Planinsko društvo Zabukovica. Hom je hkrati blizu in daleč. Blizu zato, ker se lahko nanj povzpnemo skoraj mimogrede in ker se nam na vrhu zdi, da so kraji pod nami skoraj na dosegu roke. Hkrati pa je daleč, ker se lahko na njem vsaj ob delavnikih naužijemo tišine in miru, ki ju »nori december« te dni tako učinkovito preganja iz naših krajev in pogosto tudi iz naših src.
Preberite več...
 

Od Škofje Loke do Mosta na Soči

Natisni E-pošta
Zgodovina Železnikov je tesno povezana z železovo rudo, ki so jo nekoč kopali v okoliških hribih. Na stare čase spominja plavž na zahodnem koncu Železnikov
Zgodovina Železnikov je tesno povezana z železovo rudo, ki so jo nekoč kopali v okoliških hribih. Na stare čase spominja plavž na zahodnem koncu Železnikov
Vožnja z avtom od Škofje Loke do Mosta na Soči ni nič posebnega: približno poldrugo uro vrtimo volan in premikamo prestavno ročico, vmes s pogledom nekajkrat ošvrknemo okolico, in že je vsega konec. Takoj ko stopimo iz avta, je potovanje pozabljeno. Povsem drugače je, če isto pot prevozimo s kolesom. Medtem ko vrtimo pedala, se nam popotni vtisi počasi nalagajo v spomin. Kamenček za kamenčkom, kot pri mozaiku. Ko opazimo kaj zanimivega, ustavimo in si napasemo radovednost, ko začutimo lakoto, sedemo v travo in pobrskamo po torbi na prtljažniku. Življenje je za spremembo zares preprosto. Malce je treba misliti le na odhod vlaka, s katerim se bomo vrnili v Škofjo Loko.
Preberite več...
 

Križna gora (680m)

Natisni E-pošta
Na razglednem slemenu nad zahodnim robom Sorškega polja se dviga vasica Križna gora. Ime je dobila po nekdanji kapelici sv. Križa, ki so jo pozneje prezidali v cerkev. Bogato poslikano svetišče, ki je bilo pred leti razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena, stoji zunaj vasi pod dobrih petdeset metrov višjim, vendar nezanimivim vrhom Soteske. Križna gora je priljubljena in v vseh letnih časih zelo obiskana izletniška točka. Kratek dostop in imeniten razgled sta privlačna dvojica, ki se ji je težko upreti.
Čeprav pripelje na Križno goro lepa asfaltna cesta, se skoraj ne spodobi, da bi se med izletom k cerkvi sv. Križa izognili križu, ki ga prinaša pešačenje iz doline. Še zlasti, ker je ta križ lahek in prinaša veliko koristi – od dobrega telesnega počutja do zadovoljstva nad prehojeno potjo. 
Preberite več...
 

Potep po Dolenjski

Natisni E-pošta
Novo mesto iz zraka
Novo mesto iz zraka

Osrednja Dolenjska

Domači in deloma tudi tuji turisti najbolj poznajo Dolenjsko po dveh zdraviliščih, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Šmarješke toplice se nahajajo severovzhodno od Novega mesta, v prijaznem gozdnatem okolju, kjer so se že pred dvesto leti ljudje kopali v treh naravnih bazenih, ki jih napaja izvir s temperaturo 32 stopinj Celzija. V zdravilišču zdravijo bolezni srca in ožilja. Sama vas Šmarjeta, po kateri so toplice dobile ime je od toplic oddaljena 2 do 3 km in je tudi sedež občine in majhne tovarne Plastoform. V okolici Šmarjete in Šmarjeških Toplic je veliko zanimivih izletniških točk in veliko prijetnih poti za pohodnike.
Preberite več...
 

Bevkov vrh (1051m)

Natisni E-pošta
Bevkov vrh je najvišji hrib v trikotniku, ki ga južno od Cerknega objemata potok Cerknica in reka Idrijca. To je svet samotnih kmetij, gozdnatih pobočij, zavitih kolovozov in prostranih travnatih planjav, s katerih se v prevetrenih dneh odpirajo čarobni razgledi. Morda je ravno ta čarobnost premotila tetko pomlad, da ni opazila, kdaj se ji je strgala popotna malha. Tako je iz semen, ki so popodala na tla, pognalo na tisoče žafranov, ki so travnike na Bevkovem vrhu te dni spremenili v vijolične poljane. 
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 10 od 147

Zemljevid
Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Zadnji zapisi na forumu
Arhiv blogov
Zadnji prispevki

Avtorske pravice | Kolofon | Tehnična ekipa in uredništvo | e-mail | ISSN številka: ISSN 1854-973X |


Vreme | Podarimo.si - daritveni oglasnik

16:27 4.10.2008
   







website counter