Stolna cerkev škofije Novo mesto.
Stolna cerkev sv. Nikolaja (tudi Kapiteljska cerkev sv. Miklavža, Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja oziroma Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj) je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti Novega mesta. Cerkev krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Njene posebnosti so zanimiva arhitektura (preplet baročnega in gotskega stila ter lomljena vzdolžna os cerkve), bogata notranjost (Tinttoretova oltarna slika sv. Nikolaja) in slavna zgodovina.
Cerkvenoupravno je Novo mesto (ustanovljeno kot Rudolfswerd 7. aprila 1365, prva omemba slovenskega imena »Noua meista« leta 1419) sodilo v pražupnijo Mirna Peč. Župnija pri sv. Nikolaju se omenja leta 1428, leta 1493 je bil pri tej cerkvi ustanovljen kolegiatni (pridružen ljubljanskemu) kapitelj s proštom in z dvanajstimi kanoniki. Cerkev sv. Nikolaja je simbol Novega mesta zaradi svoje v osi lomljene zgradbe. Sestavljata jo namreč ladja, ki je nižja, v osnovi še romanska in višji gotski prezbiterij. Pod njim so sezidali še kripto. Sedanja cerkev je naslednica starejše stavbe iz druge polovice 14. stoletja. 
Okoli leta 1500 so starejši ladji v zalomljeni osi prizidali prezbiterij. Načrtovalci so želeli prizidati tudi veliko ladjo, ki bi segala prav do kapiteljskih vrtov. Žal, so turški vpadi in reformacija te načrte ustavili. V času razcveta katoliške obnove so leta 1621 ladjo baročno obokali in ji prizidali na vsaki strani tri baročne kapele. Po požaru leta 1576 je cerkev dobila novo opremo. Med največjimi dragocenostmi je Tintorettova slika v glavnem oltarju, ki jo je pridobil izobraženi prošt Polidor de Montagnana »Poveličanje sv. Nikolaja med sv. Mohorjem in Fortunatom«. Sicer pa ima nekaj Metzingerjevih slik v stranskih oltarjih, dragocene korne klopi v prezbiteriju iz leta 1733 in še mnogo drugega. V času regotizacije so zamenjali nekaj baročne opreme. Leta 1868 je podobar Tomec izdelal novi glavni oltar, Matija Koželj pa leta 1901 poslikal z ornamentiko prezbiterij. Tudi streho zvonika, ki daje značilen pečat Novemu mestu, so leta 1860 gotizirali. Proštija, ki bo sedež nove škofije, je bila pozidana v jedru že konec 15. stoletja ob ustanovitvi kapitlja. V njej je izjemna dvorana z renesančnimi poslikavami in baročna kapelica. Hrani tudi 29 portretov novomeških proštov.
Do 7. aprila 2006 se je cerkev uradno imenovala Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena škofija Novo mesto, je cerkev postala stolna cerkev škofije in bila preimenovana v Stolno cerkev sv. Nikolaja.
Marijine božje poti v novomeški škofiji
Škofija Novo mesto ima izjemno veliko božjih poti, ki so zelo priljubljene med Dolenjci, Belokranjci in Kočevci. Že nad Novim mestom kraljuje božjepotna cerkev Marijinega rojstva na Trški Gori. V bližnji župniji Škocjan je znamenita cerkev Kraljice presvetega rožnega venca na Stopnem. V Šentjerneju je Lurd, ki privabi vsako leto veliko Marijinih častilcev v okrilje zelenja ob lurško votlino. Nad Kostanjevico kraljuje Mati dobrega sveta na Slinovcah. V Beli krajini imajo kar več Marijinih božjih poti: Tri Fare pri Metliki, Smuk pri Semiču, Žeželj nad Vinico. V šentruperški dolini kraljuje Žalostna Mati božja na Žalostni gori nad Mokronogom. Vsako leto se zbirajo množice v maju in na veliki šmaren na Zaplazu, ki mu pravijo kar dolenjske Brezje.