Domov arrow Novice arrow Vodniki in zemljevidi arrow Zemljevidi - zgodovinski pregled
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Zemljevidi - zgodovinski pregled

Natisni E-pošta

Vse od takrat, ko smo se povzpeli pod nebo ter se tako ločili od živali, ki tacajo zemljo po vseh štirih, med nami živi potreba po tem, da se znamo v neznanem okolju pravilno orientirati in tako najti naš želeni cilj. V neznanem okolju to najlažje dosežemo s pomočjo zemljevida, ki nas, če ga seveda znamo pravilo brati, brez težav pripelje do končnega cilja. Sodobni zemljevidi, ki jih imamo na voljo danes, nam v različnih merilih prikažejo zemeljsko površino ter razmestitev naravnih, ekonomskih in družbenih pojavov. A prvi zemljevidi, ki jih je ustvarilo človeštvo, še zdaleč niso bili tako natančni, kot so zemljevidi danes.

Najstarejši zemljevid slovenskega ozemlja, ki je danes še ohranjen, je zemljevid Peta karta Evrope, delo starogrškega geografa, astronoma, matematika ter fizika Klavdija Ptolemeja. V 2. stoletju našega štetja je Ptolemej namreč izdelal zemljevid celotnih rimskih provinc, med katere pa so sodile takratne venetske pokrajine – Recija, Vindelicija, Norik, Panonija, Istra ter Dalmacija. Vse te takratne pokrajine danes sicer ne sodijo v meje naše države, a ta zemljevid vseeno velja za enega izmed prvih ohranjenih zemljevidov slovenskega ozemlja.

Naslednji pomembni mejnik v zgodovini slovenskih zemljevidov je postavil Janez Vajkard Valvasor s svojim delom Slava vojvodine Kranjske. Ta enciklopedija, ki je izšla leta 1689 v nemškem Nürnbergu, poleg topografij vsebuje tudi vse ostale podatke o Kranjski, ki je bila do takrat v svetu precej slabo poznana. Slava vojvodine Kranjske sestoji iz 15. knjig, za nas najpomembnejša pa je XI. knjiga, ki vsebuje 730 strani ter je tako najobširnejša. Ta knjiga je literarna topografija oziroma »knjiga gradov«, saj so v njej po abecednem redu predstavljena ter ilustrirana mesta, trgi, gradovi ter ostale takratne geografske znamenitosti Kranjske.

Valvasorju so sledili avstro-ogrski zemljemerci, ki so za potrebe vojske dodobra izmerili celotno Avstro-Ogrsko ter izdelali natančne vojaške zemljevide. Ti zemljevidi so bili izdelani za vojaško uporabo, zato so bile na njih dobro prikazane vse strateške točke (križišča, mostovi, gradovi, naselja, utrdbe, …), vojaško manj pomembni podatki pa so bili predstavljeni z manjšo natančnostjo. A ekipa 22 zemljemercev, ki jih je na slovensko ozemlje napotil ukaz cesarja, je skupaj s pomočniki v približno treh letih premerila ter kartirala ozemlje današnje Slovenije ter tako posodobila stare in nenatančne zemljevide.

Za prvi pravi zemljevid slovenskih dežel, ki ne predstavlja samo vojaško pomembnih točk, pa velja zemljevid z naslovom Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, ki ga je izdelal Peter Kozler leta 1853. Na tem zemljevidu je vrisana slovenska etična meja, avtor pa jo je še dodatno utemeljil v spremni knjižici z naslovom Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljevstva in Štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom mest, tergov, krajev i.t.d. Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin je izdelan v merilu 1:576.000, v njem pa so zajete vse takratne slovenske dežele. Pomembno je tudi to, da je na tem zemljevidu prvič zapisano ime slovenskega simbola, naše najvišje gore Triglava.

Zagotovo velja omeniti še zemljevid Jugoslavije, ki je dolga leta visel v vsaki učilnici širom Jugoslavije. Na tem zemljevidu so bile republike in pokrajine med sabo ločene z barvami, na zemljevidu pa so bila predstavljena večja in pomembnejša mesta, reke ter vrhovi. Seveda je že takrat obstajalo več različic tega zemljevida, ki so se med sabo razlikovale v merilu in tako različno natančno predstavile pokrajine.

Leta 1991, po osamosvojitvi, pa smo Slovenci končno dobili prvi zemljevid samostojne Republike Slovenije. Z vrisanimi mejami, ki še vedno krešejo iskre, smo se tako postavili na zemljevid samostojnih držav. Od samega merila zemljevida je seveda odvisno, kako podrobne informacije nam bo dal, a današnji zemljevid Slovenije nam na pregleden in očesu prijazen način predstavi lego vseh večjih slovenskih mest ter povezav med njimi, prav tako pa so prikazane naše reke ter topografija naše celotne države.

Vidimo, da se je z razvojem tehnologije razvijala tudi kartografija. Prvotni zemljevidi, ki so jih poznali v starih časih, so danes že pozabljeni. S pomočjo satelitov in naprednih merilnih naprav je danes mogoče izdelati natančne specialke, ki do metra natančno prikažejo podatke o zemeljski površini. 

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008