Domov arrow Novice arrow Vodniki in zemljevidi arrow Knjiga Botanični vrt Univerze v Ljubljani
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Knjiga Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Natisni E-pošta

Jože Bavcon
Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Knjigo oziroma monografijo z gornjim naslovom je napisal Jože Bavcon, od leta 1995 direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Knjiga je izšla pri založbi Kmečki glas v nakladi 1100 izvodov, ob finančni pomoči Mestne občine Ljubljana. V rubriki Knjižna polica jo predstavljamo zato, ker iz te knjige skoraj vse izvemo o (pre)malo znani, a zelo pomembni znanstveni ustanovi, kakršna je Botanični vrt, ki letos praznuje 200 letnico svojega obstoja. Že samo ta podatek pove, da gre za častitljivo ustanovo, s katero se Ljubljana lahko kosa in ponaša tudi v širšem evropskem prostoru. 
Ne nazadnje tudi zato, ker je to najstarejši vrt v jugovzhodnem delu Evrope in zato, ker je bil v knjigi Botanic Gardens a Living History (izšla je leta 2007), v kateri je bilo predstavljenih 178 botaničnih vrtov uvrščen v prvo desetino najpomembnejših svetovnih vrtov. Na svetu je vsega skupaj okoli 2500 botaničnih vrtov. Londonski Kew Garden je samo 50 let starejši od ljubljanskega, bruseljski pa je celo 16 let mlajši. V ljubljanskem botaničnem vrtu si je mogoče ogledati okoli 5000 različnih domačih in tujih rastlin v devetih vsebinskih enotah. Ob tem direktor Jože Bavcon rad poudari, da "tako bogate dežele po rastlinah v Evropi na tako majhni površini skorajda ni". Slovenija premore okoli 3500 različnih rastlinskih vrst, mnogo večja Nemčija jih ima okoli 4500, Poljska 2400, Velika Britanija pa le 1015.

Do ustanovitve botaničnega vrta v Ljubljani je prišlo v času Ilirskih provinc in prav Francozi so "krivi" za njegovo ustanovitev. Prste vmes je imel celo prvi guverner Ilirskih provinc maršal Auguste Marmont, ki je že takoj ob odprtju julija 1810 v vrtu zasadil lipo, ki še danes mogočno kraljuje v vrtu. Po nekaterih virih je zasadil kar osem dreves. Vrt sam je zasnoval Franc Hladnik, ki je že pred tem imel svoj vrt na licejskem dvorišču (današnjem Vodnikovem trgu). Botanični vrt so odprli 11. julija 1810 ob Grubarjevem prekopu na jugovzhodni strani grajskega griča.
Ob ustanovitvi se je imenoval Vrt domovinske flore in se je šele kasneje preimenoval v Botanični vrt. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice je edina neprekinjeno delujoča ustanova iz tistega časa in potemtakem spada med najstarejše znanstvene ustanove na Slovenskem. Vsako leto vrt obišče okoli 50.000 obiskovalcev, med njimi je vsako leto tudi vedno več tujcev. Na leto opravijo do 8500 strokovno vodenih ogledov za učence, dijake, študente in druge zainteresirane skupine. Ko bo zaživel še okoli 600 m2 velik tropski rastlinjak, ki ga pravkar postavljajo, bo obiskovalcev gotovo še več.

Vsebina knjige

Imenitno opremljena knjiga v obsegu 230 strani je dvojezična slovensko – angleška, lahko bi se reklo, da je trojezična, saj so vse rastline poimenovane tudi z latinskim imenom. Ob pomoči 300 fotografij je v knjigi predstavljenih okoli 700 vrst rastlin iz domačih in tujih okolij, ki so bodisi posajene v vrtu, v rastlinjakih, ali na opazovanem najetem suhem travniku.
Opisovanje rastlin je skozi celo knjigo prepleteno z zgodovino botaničnega vrta, oziroma z najpomembnejšimi akterji v preteklih 200 letih (Franc in Paula Hladnik, Biatzovski – Fleischmannovo obdobje, Paulinovo obdobje, Lazar – Strgarjevo obdobje). Zadnjih 15 let je avtor v svoji skromnosti opredelil kot Novejši čas. Čez nekaj let ali desetletij bo tudi to obdobje označeno kot Bavconovo obdobje, zlasti zato, ker mu je uspelo Botanični vrt znova uveljaviti v širšem slovenskem in evropskem prostoru in zato, ker mu je uspelo preko Ministrstva za znanost in tehnologijo pridobiti sredstva za nov tropski rastlinjak, ki bo gotovo pomenil prelomnico v obstoju vrta.
Za bolj sistematično predstavitev rastlin se je avtor oprl na letne čase, ki so mu pomagali zaobjeti kompleksnost vrta: Pozna zima, Zgodnja pomlad, Pomlad, Pozna pomlad, Suhi travnik za Savo, Poletje, Poletje – Pozno poletje, Jesen, Zima. Bralec, ki bi želel pobliže spoznati rastline v njihovem letnem ciklusu bo moral vrt obiskati v različnih letnih časih. Veliko si pri tem lahko pomaga s knjigo, ki jo predstavljamo tokrat. Na koncu v razdelku Rastlinjaki spregovori še o rastlinah, ki po navadi domujejo v rastlinjakih in o Botaničnem vrtu kot kulturnem spomeniku. Sledi še obsežen seznam Literature in še obsežnejše Stvarno kazalo, kot se spodobi za znanstveno publikacijo.

Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008