Domov arrow Veliki Slovenci
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Veliki Slovenci

Janez Puh - genialni izumitelj in industrijalec

Natisni E-pošta
Janez Puh
Janez Puh
Letos pomladi so na Ptuju čez akumulacijsko jezero Drave odprli nov most, ki so ga poimenovali po našem znamenitem rojaku Janezu Puhu. Z mostom dolgim 433 m in širokim 18,70 m, se je Ptuj končno rešil dosedanje prometne gneče. To, da je most nekaj posebnega tudi po konstrukcijski plati, tako v slovenskem, kakor tudi v evropskem merilu, bodi omenjeno le mimogrede. 
Preberite več...
 

Edvard Rusjan

Natisni E-pošta
Edvard Rusjan
Edvard Rusjan
Edvard Rusjan se je rodil v Trstu 6. julija 1886, kamor se je oče Franc, goriški Slovenec, preselil zaradi delovnih obveznosti. Mati Grazia Cabas pa je bila Furlanka iz Medeje. Po povratku v Gorico je oče odprl novo delavnico za izdelovanje sodov.
Preden se je Edvard Rusjan na začetku našega stoletja posvetil letalstvu, mu je bila namenjena zaposlitev v očetovi sodarski delavnici v Gorici. Edvarda je na vso moč mikala tehnika, a za študij strojništva v Gradcu ali na Dunaju ni bilo denarja. Željam, ki so presegale rutinsko obrtniško delo, je skušal zadostiti z raznovrstno športno dejavnostjo, najbolj pa ga je pritegnilo kolesarstvo, ki je takrat veljalo za novo športno panogo. Leta 1903 se je sedemnajstleten pridružil goriškim dirkačem. Sprva je vozil na težkih klubskih kolesih, potem pa sta mu prijatelja Kerševani in Čuk pomagala, da si je v njuni delavnici sestavil primernejše dirkalno kolo. Poslej je segal po prvih mestih.
Preberite več...
 

Ivan Cankar – največji mojster slovenske besede

Natisni E-pošta
Ivan Cankar
S prispevkom o Ivanu Cankarju zaključujemo serijo o velikih Slovencih, ki so bili upodobljeni na slovenskih tolarjih, ki žal niso več plačilno sredstvo v Sloveniji. Iz obtoka jih je izrinil evropski denar evro.

Ivan Cankar se je rodil na Vrhniki (na Klancu) 10. maja 1876 kot osmi otrok v propadajoči obrtniško – proletarski družini trškega krojača. Mladost je preživel na Vrhniki, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, realko pa v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na dunajsko tehniko, a je študij kmalu opustil. Vendar Dunaja še celih 11 let ni zapustil, s tem, da se je vmes večkrat vračal domov. Preživljal se je s pisanjem. Po vrnitvi iz Dunaja leta 1909 se je naselil na Rožniku (danes Cankarjev vrh) v Ljubljani. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil nekaj časa interniran na ljubljanskem gradu, nakar je moral k vojakom v Judenburg. Zaradi slabega zdravja so ga kmalu odpustili. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je 11. decembra 1918 zaradi pljučnice umrl.
Preberite več...
 

Anton Janša - učitelj čebelarstva

Natisni E-pošta
Anton Janša
V času, ko so se na panjih slovenskih čebelarjev pojavile prve poslikave, je na Dunaju deloval tudi veliki čebelarski učitelj slovenskega rodu Anton Janša. Rodil se je leta 1734 v idilični vasici Breznica nedaleč od Bleda in Radovljice. V družini Janša je bil Anton najstarejši in se je kot mlad ukvarjal z delom na kmetiji, pri čemer je še posebno veselje kazal do čebel. A ne samo do čebel – nič manj kot čebele, ali še bolj, ga je mikalo tudi slikarstvo.
Preberite več...
 

Ivana Kobilca - najpomembnejša slovenska slikarka

Natisni E-pošta
Ivana Kobilca
Ivana Kobilica je 20. decembra 1861 leta rojena Ljubljančanka. Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri Uršulinkah, pri katerih se je učila tudi italijanščine in francoščine. Risati se je učila pri Idi Künl, hčerki slikarja Pavla Künla. Pri 16 letih je z očetom obiskala Dunaj, ki jo je tako prevzel, da je sklenila postati slikarka. Po nekaj letih (l. 1879) se je dejansko vrnila na Dunaj, kjer je v galeriji dunajske akademije kopirala slike starih mojstrov. Po dveh letih je šolanje nadaljevala v Münchnu, kjer se je po nekaj letih vključila v šolo Aloisa Erdtelta, slikarja portretov in žanra. Pri njem je ostala celih 7 let, v Münchnu pa vsega skupaj 10 let. V počitnicah se je vračala domov, kjer je s slikarjema F. Veselom in J. N. Sadnikarjem zbirala in risala kmečke starožitnosti.
Preberite več...
 

Dr. France Prešeren - največji slovenski pesnik

Natisni E-pošta
France Prešeren
V rubriki Veliki Slovenci tokrat predstavljamo največjega slovenskega pesnika dr. Francete Prešerna, ki je (bil) kot je znano, upodobljen na tolarskem bankovcu za 1000 tolarjev. Prešernov lik ostaja tudi po zamenjavi tolarja z evrom še naprej upodobljen tudi na evrskem denarju, in sicer na (slovenskem) evrokovancu za 2 evra.
Preberite več...
 

Jakob Petelin Gallus

Natisni E-pošta
Jakob Petelin Gallus
Ime najpomembnejše osebnosti slovenske glasbe v drugi polovici 16. stoletja je zapisano tako, kot so nas učili v šoli. Dejstvo pa je, kot je zapisano v Enciklopediji Slovenije, da Gallus slovenske različice Petelin ni nikoli uporabil. Podpisoval se je z različnimi imeni npr. Iacobus Handl Gallus dictus, ali namesto dictus vocatus itd. V vsakem primeru pa drži, da je svojemu priimku pridodajal vzdevek Carniolius, s čemer je jasno in glasno povedal, da je doma nekje na Kranjskem.
Kje je dejansko doma se še danes ne ve.Za njegov rojstni kraj se potegujejo trije kraji: Ribnica, Idrija in Šentviška Gora na Tolminskem. Domnevno se je rodil leta 1550, s tem, da natančnejši datum ni znan, znano pa je, da je umrl 18. 7. 1591 v Pragi.
Preberite več...
 

Rihard Jakopič

Natisni E-pošta
portret Rihard Jakopič
Na bankovcu za 100 tolarjev je upodobljen naš največji in v svetu najbolj uveljavljeni slikar Rihard Jakopič. Rodil se je 12. 4. 1869 v družini premožnega trgovca s poljskimi pridelki v ljubljanskem predmestju Krakovo. Študiral je na realki v Ljubljani, a je v šestem razredu študij opustil, da bi se posvetil slikarstvu, ki ga je mikalo od rane mladosti, ko je začel risati in slikati v naravi.
Leta 1887 se je vpisal na umetniško akademijo na Dunaju, po dveh letih pa je odšel v München, kjer je študiral dva semestra na akademiji. Nemirni duh kot je bil, na nobeni šoli ni zdržal prav dolgo. Pač pa je v Münchnu spoznal slikarja Ažbeta, ki ga je pregovoril (skupaj s slikarjem F. Veselom), da je ustanovil lastno privatno šolo. Tu je ostal dve leti, nato pa je poleti slikal doma v naravi, pozimi pa se je vračal k Ažbetu. Leta 1887 se je tudi zaročil z Ano Czerny, vendar se je k njej v Škofjo Loko preselil šele leta 1902 in se čez dve leti z njo tudi poročil. Novembra 1906 se je preselil v Ljubljano (Novi trg 2), kjer je delal do smrti (21. 4. 1943).
Preberite več...
 

Jurij Vega - največji slovenski matematik preteklih stoletij

Natisni E-pošta
portret Jurij Vega
Jurij Vega je edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni. Zato se ne gre čuditi, če smo ga Slovenci ovekovečili tudi na našem papirnatem denarju na tolarskem bankovcu za 50 tolarjev.
Rodil se je v vasi Zagorica pri Dolskem, blizu geometričnega središča Slovenije, ki pa je bila tedaj le del(ček) veliko večje države Avstrije. Znano je, da se je rodil leta 1754 ni pa natančno znano, katerega dne. Krščen je bil 23. ali 24. marca leta 1754, in sicer kot Jurij Veha. Ta priimek je uporabljal do leta 1780, ko je stopil v vojaško službo in se preselil na Dunaj. Pogrešan je bil od 17. 9 . 1802, truplo pa je bilo najdeno šele čez 9 dni v Donavi blizu vasi Nussdorf pri Dunaju.
Preberite več...
 

Primož Trubar - oče slovenske književne omike

Natisni E-pošta
portret Primož Trubar
Najstarejši med temi osebnostmi je Primož Trubar, rojen l. 1508 v mesecu juniju, pri čemer ni znano, katerega dne. V zvezi s Trubarjem je še veliko nepojasnjenega, med drugim so v zadnjem času odkrili, da v grobu, za katerega so mislili, da je njegovo zadnje počivališče sploh ni Trubarja. Znano pa je, da se je rodil kot sin mlinarja in ključarja v vasi Rašica pri Velikih Laščah, kakih 25 km od Ljubljane. Umrl je l. 1586 v Derendingenu, blizu Tübingena v Nemčiji. V Tübingenu je Trubar tudi natisnil prvi dve slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium in ga zato seveda upravičeno imamo za očeta slovenske književne omike. To se je zgodilo septembra ali oktobra l. 1550, kar je tudi splošno znano.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 50 od 57
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008