Domov arrow Novice arrow Veliki Slovenci arrow Lovrenc Košir
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Lovrenc Košir

Natisni E-pošta

Znamka Pošte Slovenije ob 200 - letnici rojstva
Znamka Pošte Slovenije ob 200 - letnici rojstva
Obstajajo izumi, ki delujejo na prvi pogled tako enostavno, da jih pravzaprav skorajda ne pojmujemo kot izume. A kljub vsemu, so tudi to ideje, ki jih je nekdo nekoč odkril in se potrudil, da je bila njegova ideja tudi udejanjena. In včasih je lahko ta pot kar trnova… Ste kdaj pomislili, kdo je izumil poštno znamko? Tako preprosta ideja, ki jo danes vneto uporablja cel svet. Ideja, ki jo je pravzaprav konec leta 1935 Slovenec, Lovrenc Košir posredoval odgovornim ljudem in so ga žal zavrnili. A začnimo od začetka….

Lovrenc Košir se je rodil 29. julija 1804 v Sp. Luši pri Škofji Loki in kot je bila takrat navada, je oče tudi Lovrenca kot petnajstletnega dečka vpisal na gimnaziji v Ljubljani, da bi postal duhovnik. Toda pota mladega Lovrenca Koširja so se po končanem študiju obrnila drugam. Sprva je želel Lovrenc Košir nadaljevati študij na pomorski akademiji v Trstu, vendar so njegovo prošnja zavrnili in se je tako začasno zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani. V letih 1833 in 1834 je zamenjal delovno mesto in se zaposlil na poštnem uradu, kjer je dobil ugledno službo finančnega uradnika v računskem poštnem oddelku na Dunaju, od koder so ga premeščali v Milano, Benetke in kasneje v Zagreb, saj je obvladal italijanščino, nemščino, francoščino, hrvaščino in latinščino.

Lovrenc Košir
Lovrenc Košir
Košir se je že med svojim službovanjem v Milanu seznanil z okornim in predvsem zamudnim sistemom plačevanja poštnine v gotovini, oziroma z uporabo žigosanega pisemskega papirja.  Ob koncu leta 1835 je tako pri cesarski kraljevi dvorni blagajni na Dunaju vložil predlog, ki bi zelo poenostavil plačevanje poštnine – predlagal je uporabo znamk v različnih barvah, pač glede na višino pristojbine. Žal njegov predlog ni bil sprejet, oziroma je bil ocenjen celo kot popolnoma neuporaben.  A Košir svoje ideje ni opustil. V naslednjem letu se je srečal s trgovskim potnikom Gallaway-om iz Velike Britanije, ter mu zaupal svojo zamisel in načrte o njegovi reformi v plačevanju poštnine. Danes se domneva, da je takrat trgovski potnik na nek način posredno ali neposredno Koširjevo zamisel posredoval Rowlandu Hillu, ki še danes velja za uradnega izumitelja poštne znamke. Njuni ideji se sicer ne ujemata popolno, a neke, osnovne povezave kljub vsemu ostajajo.

Glede na prve, vsaj idejne zapise ideje o poštni znamki, velja kljub vsemu še danes Lovrenc Košir za pravega poštnega reformatorja in predlagatelja poštne znamke. Tega priznanja sam Lovrenc Košir žal ni uspel pridobiti, po izidu prve poštne znamke, čeprav je to poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na 1. kongresu Mednarodne poštne zveze leta 1874 v Bernu. A vse njegove zahteve in vloge po priznanju, da je bil ravno on prvi idejni tvorec poštne znamke, so povsod  bodisi zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je to zgodilo v Švici.

Ideja poštne znamke, pa ni bil edini poklicni dosežek Lovrenca Koširja. Že med službovanjem v guberniji Ilirsko-lombardske pokrajine je bil namreč avtor več reform v obračunavanju blaga pri manipulaciji v poštnem prometu, za katere je dobil tudi priznanje, ko pa je bil premeščen v  Zagreb kot računski svetnik leta 1851,  je bil Ieta 1857 imenovan za namestnika državnega knjigovodje. Kljub temu da je zavzeto opravljal službene dolžnosti, so ga leta 1871 obtožili nekih uradnih nepravilnosti, zato so ga najprej suspendirali in leta 1872 upokojili. Iz Zagreba se je leta 1875 spet vrnil na Dunaj, kjer je 7 .8. 1879 zapuščen in pozabljen umrl v mestni hiralnici.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.


Lidija
O avtorju:
 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008